Republika Slovenija

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

 

                     

 
 
Zloženka Identifikacijske oznake nepremičnin 

Osnovna enota za vodenje podatkov v zemljiškem katastru je katastrska občina.

Vsi podatki zemljiškega katastra na območju Republike Slovenije so enotno definirani s šifro katastrske občine in z identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine.


Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.Parcelna številka je identifikacijska oznaka parcele. V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:

  • 99 zemljiška parcela brez poddelilke
  • 105/1 zemljiška parcela s poddelilko
  • *15 stavbna parcela brez poddelilke
  • *17/1 stavbna parcela s poddelilko

Meja parcele so daljice, ki tvorijo zaključen poligon in razmejujejo zemljišče parcele od sosednjih parcel. V zemljiškem katastru se meja evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.

Zemljiškokatastrska točka je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

V zemljiškem katastru se vodijo za vsako parcelo naslednji podatki:
parcelna številka, meja, površina, lastnik, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja, dejanska raba, zemljišče pod stavbo in boniteta zemljišč.

Grafični prikaz parcel predstavlja zemljiško katastrski prikaz – ZKP.
Prikazuje meje parcel in parcelnih delov ter parcelne številke. Podatki so v državnem koordinatnem sistemu. Natančnost je odvisna od vrste katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo prikaza. Podatki se vodijo in vzdržujejo za celo Slovenijo.

V skladu s 17. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US  sta v zemljiškem katastru uvedeni dve novi evidenci o zemljiščih – dejanska raba in boniteta zemljišč.

Zakon o evidentiranju nepremičnin ureja način vzpostavitvedoločanje in vodenje  ter vsebino znanj za bonitiranje zemljišč in postopek preverjanja znanja ter pridobitev in odvzem pooblastila za bonitiranje.   

Izvajanje spremembe bonitete zemljišč lahko opravljajo le strokovnjaki, ki so uspešno opravili izpit iz bonitiranja zemljišč in na podlagi tega pridobili pooblastilo za izvajanje bonitiranja zemljišč.
Seznam strokovnjakov s pooblastilom je objavljen tukaj.

Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč, Uradni list RS 35/08 ureja način prve vzpostavitve bonitete zemljišč v zemljiškem katastru na podlagi prevedbenih preglednic. Pri vzpostavitvi so bili upoštevani tudi podatki dejanske rabe zemljišč. Podatki bonitete zemljišč se izkazujejo za parcelo.

Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč
, Uradni list RS št. 47/08 določa metodologijo določanja bonitete zemljišč, način evidentiranja podatkov o boniteti zemljišč, vodenje in izkazovanje bonitete zemljišč, spreminjanje bonitete zemljišč in vodenje grafičnega prikaza območij enake bonitete zemljišč. Sestavni del pravilnika so Merila za določanje bonitete zemljišč in Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč, ki so objavljena na spletnih straneh Geodetske uprave.
 
Z vzpostavitvijo bonitete v zemljiškem katastru  so bile podane možnosti za analize in primerjave proizvodne sposobnosti zemljišč z drugimi sorodnimi evidencami. Z dosedanjim sistematičnim vzdrževanjem podatkov  o vrstah rabe,  vzpostavitvijo grafičnega prikaza območij enake bonitete ter vodenja dejanske rabe pa so postavljene tudi osnove za oceno  proizvodnega potenciala in resursa zemljišč, s katerim upravljamo.

  
Postopki sprememb bonitete zemljišč
 

Predstavitev vzpostavitve in določanja in vodenja bonitete zemljišč
 
 
 
Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:

Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

  • Uporabnost zemljiškega katastra:
    Geodetski operativi služijo podatki pri geodetskih postopkih, posameznim resorjem občinske in državne uprave pa kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanja okolja, vrednotenja in obdavčevanja nepremičnin, upravljanju z objekti prometne in komunalne infrastrukture,itd.

  • Bližnjice do metapodatkovnih opisov podatkov, kjer najdete vse o namenu, uporabnosti, grafičnem pregledu, pozicijski natančnosti in časovni usklajenosti podatkov Zemljiškega katastra, pa tudi o literaturi in kontaktnih osebah:
     



  • Podrobnejše informacije o ceni in postopku naročanja si preberite v zavihku Dostop do podatkov.

  • Vzorec podatka je na voljo tukaj.

Izmenjevalni formati zemljiškega katastra 

Vrste digitalnih podatkov in način zapisa - navodilo za izdelavo elaborata geodetskih storitev

 

Opis »shape« formata
Opis izdanega formata za grafiko zemljiškega katastra.

Zakonodaja s področja geodetske dejavnosti se v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja nahaja na strani Geodetska uprava RS.

Od 1.1.2014 Geodetska uprava RS ne vodi podatkov o vrstah rabe, katastrski kulturi in razredu. Geodetska uprava je pričela izvajati tehnične prilagoditve svojih aplikacij, saj se navedeni podatki ne bodo več izkazovali. Ker bodo v vmesnem času ponekod še vidni, uporabnike prosimo, da jih ne uporabljajo. Geodetska uprava ne prevzema odgovornosti za uporabo teh podatkov.
 
 
Geodetska uprava po 30.6.2012 v zemljiškem katastru ne spreminja podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu na zahtevo lastnika ali upravljavca javnega dobra. V skladu z določili 4. člena Zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-1A in ZUKD-1B Geodetska uprava Republike Slovenije v zemljiškem katastru do 31.decembra 2013 izkazuje podatke o vrsti rabe, katastrskih kulturah in razredih kot so evidentirani na dan 30. junija 2012.
 

Katastrska klasifikacija zemljišč je po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni List SRS št. 28/79) uvrščanje zemljišč v katastrsko kulturo in katastrski razred na podlagi primerjave s kriteriji vzorčnih parcel, ter izpeljavo podatkov v zemljiškemu katastru.

 

Osnovni namen katastrske klasifikacije zemljišč je zagotavljanje podatkov za namene obdavčitve zemljišč na podlagi izračunanih lestvic katastrskega dohodka, zaradi večnamenske uporabe podatkov pa so vključeni še v številnih drugih zakonskih in podzakonskih predpisih.

 

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ULRS 47/06), se bodo podatki katastrske klasifikacija po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra.

 

Podatki o katastrski kulturi ali razredu se v zemljiškemu katastru lahko spremenijo le na podlagi upravnega postopka.

 

Sestavni del postopka katastrske klasifikacije zemljišč je zapisnik, ki ga morajo na terenu napisati katastrski agronomi oziroma gozdarji (s pooblastilom).

 

Uvrščanje v katastrske kulture in razrede

 

 

Proizvodna sposobnost zemljišča

 

 

Vzdrževanje sistema katastrske klasifikacije zemljišč

 

 

Katastrski dohodek za leto 2012

 

 

Posodobitev katastrske klasifikacije zemljišč

 

Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:
Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

 

 

 
 
Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.

V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list, 100/06).

V tabeli je navedena tudi Območna geodetska uprava oz. Geodetska pisarna, ki ji katastrska občina lokacijsko pripada.


V skladu z Navodilom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta se je digitalni katastrski načrt z objavo sklepa v Uradnem listu začel uporabljati kot uradni grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra.

V tabeli so navedeni datumi in številke Uradnih listov, kjer so bili ti sklepi objavljeni.

Opisuje kakovost posameznega digitalnega katastrskega načrta.

 

Pod oceno kakovosti razumemo predvsem položajno natančnost digitalnega katastrskega načrta glede na državni koordinatni sistem.


KATASTRSKI DOHODEK

Katastrski dohodek je pavšalna ocena možnega tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji za namene izvajanja kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti.

Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka določajo:
Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-1 (Uradni list RS, št. 9/2011)
Zakon o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-1A (Uradni list RS, št. 47/2012)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-1B (Uradni list RS, št. 55/2013)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-1C (Uradni list RS, št. 41/2014)


Izračun katastrskega dohodka

Način izračuna katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč določajo kalkulacije za ugotavljanje katastrskega dohodka. Kalkulacije so izdelane za posamezne vrste dejanske rabe po proizvodnih območjih. Najmanj vsakih pet let se preveri skladnost kalkulacij z ravnijo tehnologije in produktivnosti kmetijske in gozdarske dejavnosti. Kalkulacije določi Vlada:
Uredba o določitvi kalkulacij za ugotavljanje katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj (Uradni list RS, št. 71/2013)

Na podlagi kalkulacij se za vsako od proizvodnih območij pripravijo lestvice katastrskega dohodka, z zneski katastrskega dohodka na hektar kmetijskih zemljišč za vse bonitete zemljišč in za gozdna zemljišča za vse rastiščne koeficiente. Lestvice katastrskega dohodka vsako leto določi Vlada:
Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na panj za leto 2014 (Uradni list RS, št. 71/2013)

Katastrski dohodek za posamezno parcelo se izračuna kot vsota katastrskega dohodka vseh delov parcele različnih dejanskih rab. Za posamezen del parcele z enako dejansko rabo se katastrski dohodek izračuna  kot zmnožek površine posamezne dejanske rabe in vrednosti katastrskega dohodka iz lestvice katastrskega dohodka proizvodnega območje, v katero spada parcela, upoštevajoč dejansko rabo, boniteto zemljišča za kmetijsko dejansko rabo oziroma rastiščni koeficient za gozdno dejansko rabo.

Katastrski dohodek se lahko zmanjša, če parcela leži znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje, ki omejujejo intenzivnosti pridelave. Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka zaradi omejitev intenzivnosti pridelave so različni in določeni glede na območje posebnih režimov za kmetovanje in dejansko rabo zemljišča. Odstotki zmanjšanja so določeni s kalkulacijam za ugotavljanje katastrskega dohodka.

Podatki o parceli, ki se uporabijo za izračun vrednosti katastrskega dohodka, se vodijo v zemljiškem katastru oziroma registru nepremičnin in so javno dostopni v Javnem vpogledu v podatke o nepremičninah.


Izračun katastrskega dohodka  za leto 2013

Za izračun katastrskega dohodka za leto 2013 se uporabljajo določbe Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (9. člen ZUKD-1B) s čemer je omogočen postopen prehod na nov izračun katastrskega dohodka, ki ga določa Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-1.

Za parcelo se na osnovi evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru in registru nepremičnin izračuna katastrski dohodek na podlagi lestvic katastrskega dohodka za leto 2014 in katastrski dohodek za leto 2012 po pravilih, ki so veljali za izračun katastrskega dohodka na dan 30.6.2012.

Pri izračunu katastrskega dohodka za leto 2012 se za parcele, ki so vinogradi in oljčniki upoštevajo naslednja posebna pravila:

  • za parcele, ki so po dejanski rabi vinogradi in so se na dan 30.6.2012 po predpisih o dohodnini štele kot vinogradi za proizvodnjo vina iz lastnega pridelka grozdja, se pri izračunu katastrskega dohodka upošteva dvakratnik katastrskega dohodka;
  • za parcele, ki so po dejanski rabi oljčniki in so se na dan 30.6.2012  po predpisih o dohodnini štele kot oljčniki za proizvodnjo oljčnega olja iz lastnega pridelka oljk, se katastrski dohodek določi v višini katastrskega dohodka za plantažni sadovnjak 5. katastrskega razreda v katastrskem okraju Gorica.


Katastrski dohodek za leto 2013 se izračuna na podlagi primerjave med katastrskim dohodkom za leto 2014 in katastrskim dohodkom za leto 2012.

Če je izračunani katastrski dohodek za leto 2014 za več kot 10% višji od izračunanega katastrskega dohodka za leto 2012, se parceli pripiše katastrski dohodek za leto 2013 v znesku, ki je enak znesku katastrskega dohodka za leto 2012, povečan za 10%.

Če je izračunani katastrski dohodek za leto 2014 manjši od katastrskega dohodka za leto 2012 povečanemu za 10%, se parceli pripiše katastrski dohodek za leto 2013 v znesku katastrskega dohodka za leto 2014.


Izračun katastrskega dohodka  za leto 2014, 2015 in 2016

Katastrski dohodek se za kmetijske in gozdne parcele za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše v višini katastrskega dohodka, pripisanega posamezni kmetijski in gozdni parceli na dan 31. avgusta 2013.

Za novo nastale kmetijske in gozdne parcele, za kmetijske in gozdne parcele, katerim se je spremenila vrsta dejanske rabe in za kmetijske in gozdne parcele, katerim se je spremenil delež dejanske rabe za več kot 50 odstotkov glede na površino parcele, po 31. avgustu 2013, se za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše katastrski dohodek glede na vrsto dejanske rabe in bonitetne točke za kmetijska zemljišča oziroma rastiščni koeficient za gozdna zemljišča po naslednji enačbi:

za kmetijska zemljišča: katastrski dohodek parcele = (povprečni katastrski dohodek/50) x bonitetne točke x površina

za gozdna zemljišča: katastrski dohodek parcele = (povprečni katastrski dohodek/8) x rastiščni koeficient x površina

Povprečni katastrski dohodek iz prejšnjega odstavka je katastrski dohodek, izračunan za posamezno vrsto dejanske rabe po statističnih regijah ali za Slovenijo, na stanje podatkov zemljiškega katastra na dan 31. avgusta 2013 kot navadno povprečje višine katastrskega dohodka parcel, preračunanega na hektar zemljišča, pripisanega na dan 31. avgusta 2013. Za izračun povprečnega katastrskega dohodka se upoštevajo parcele, ki imajo evidentirano v zemljiškem katastru eno dejansko rabo, ki se uporablja za izračun katastrskega dohodka. Če v statistični regiji pri posamezni vrsti dejanske rabe povprečni katastrski dohodek ni izračunan, se za izračun katastrskega dohodka uporabi povprečni katastrski dohodek za Slovenijo.

Povprečni katastrski dohodek, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del ZUKD-1C.

Pavšalna ocena dohodka na panj se za leto 2014, 2015 in 2016 določi in pripiše v višini pavšalne ocene dohodka na panj, pripisane posameznemu panju za leto 2013.

Šteje se, da sta katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na panj za leto 2014, ugotovljena v skladu s prvim, drugim in petim odstavkom, pripisana kmetijskim in gozdnim zemljiščem ter čebeljim panjem na dan 30. junija 2014.

Za ugotavljanje katastrskega dohodka za leto 2014, 2015 in 2016 se 8. člen zakona ne uporablja. Katastrski dohodek oziroma pavšalna ocena dohodka na panj, se pripiše vsakemu kmetijskemu in gozdnemu zemljišču oziroma čebeljemu panju po stanju v zemljiškem katastru oziroma registru čebelnjakov na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlja.

Ne glede na 4. člen zakona se za namene določitve katastrskega dohodka za leto 2014, 2015 in 2016 v zemljiškem katastru evidentira dejanska raba kmetijskih zemljišč s šifro dejanske rabe 1000 in dejanska raba gozdnih zemljišč s šifro dejanske rabe: 2000 ter v okviru kmetijskih zemljišč evidentira podrobnejša dejanska raba z naslednjimi šiframi: 1160, 1180, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240 in 1420.


Evidenca kalkulacij KD (LESTVICE 2014)

KATASTRSKI DOHODEK za leto 2017

     

Dne 12.07.2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/2016), ki je začel veljati 08.10.2016

 

Na podlagi ZUKD-2 je Vlada 13.10.2016 izdala Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017-2019 (Uradni list RS, št. 64/2016), ki določa lestvice katastrskega dohodka, pavšalno oceno dohodka na čebelji panj in odstotke zmanjšanja katastrskega dohodka za zemljišča po vrstah dejanske rabe zemljišč in vrstah območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017–2019.

  

     

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

  

Definicija 

Katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in  gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost.

   

Izračun katastrskega dohodka 

Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) in stroški
  

Tržni prihodek se določa za posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč in se določi kot povprečna vrednost proizvodnje v proizvajalčevih cenah iz ekonomskega računa po podatkih za zadnjih pet let pred letom ugotavljanja katastrskega dohodka in sicer za posamezne vrste pridelave, ki pripadajo posamezni vrsti zemljišč. 
  

Posamezne vrste dejanske rabe zemljišč za katere se ugotavlja vrednost proizvodnje po proizvajalčevih cenah iz ekonomskega računa so:

  • kmetijska zemljišča brez evidentirane podrobnejše dejanske rabe
  • hmeljišče
  • vinograd
  • intenzivni sadovnjak in ostali trajni nasadi
  • oljčnik
  • gozdno zemljišče.

Pri tem se tržni prihodek za vinograd še dodatno korigira glede na celoten obseg pridelka grozdja v Republiki Sloveniji tako, da se proizvajalčeva cena iz ekonomskega računa poveča za 3,3-krat, tržni prihodek za oljčnik pa je dodatno korigiran tako, da je proizvajalčeva cena iz ekonomskega računa, povečana za dvakrat.
  

Stroški vključujejo vmesno potrošnjo in potrošnjo stalnega kapitala in za kmetijska zemljišča znašajo 90 % tržnega prihodka, za gozdna zemljišča pa znašajo stroški 80 % tržnega prihodka.
  

Katastrski dohodek se izračuna na hektar površine posamezne vrste dejanske rabe zemljišča tako, da se katastrski dohodek, ki je ugotovljen kot razlika med tržnim prihodkom in stroški, deli s skupnim številom hektarjev posamezne vrste rabe zemljišč, evidentiranim v zemljiškem katastru na dan 15. marca leta, v katerem se katastrski dohodek ugotavlja. Tako izračunani katastrski dohodek na hektar posamezne vrste dejanske rabe zemljišča se korigira glede na boniteto oziroma rastiščni koeficient zemljišča – za kmetijska zemljišča se katastrski dohodek korigira glede na boniteto, za gozdna zemljišča pa se polovica katastrskega dohodka korigira glede na boniteto in polovica glede na rastiščni koeficient zemljišča.
  

Podatki uporabljeni za izračun katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč: vrednost katastrskega dohodka (tržni prihodek, zmanjšan za vrednost stroškov),  površine kmetijskih zemljišč, evidentiranih v zemljiškem katastru na dan 15. marca 2016, korekcijski  faktorji katastrskega dohodka glede na boniteto zemljišča, so objavljeni v prilogi 1 predloga uredbe.
  

Podatki uporabljeni za izračun katastrskega dohodka gozdnih zemljišč: vrednost katastrskega dohodka (tržni prihodek, zmanjšan za vrednost stroškov),  površine gozdnih zemljišč, evidentiranih v zemljiškem katastru na dan 15. marca 2016, korekcijski  faktorji katastrskega dohodka glede na boniteto zemljišča in glede na rastiščni koeficient, so objavljeni v prilogi 2 predloga uredbe. 
  

Na osnovi objavljenih podatkov je določena lestvica katastrskega dohodka za kmetijska  zemljišča za obdobje 2017 -2019 (priloga 1 predloga uredbe) in lestvica katastrskega dohodka za gozdna zemljišča za obdobje 2017 -2019 (priloga 2 predloga uredbe).
  

Katastrski dohodek se lahko zmanjša, če parcela leži znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, ki vplivajo na pridelavo.  Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka zaradi omejitev v pridelavi  so različni in določeni glede na območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi in glede na dejansko rabo zemljišč. Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka do določeni v prilogi 3 predloga uredbe.
  

Podatki o parcelah, ki se uporabijo za izračun vrednosti katastrskega dohodka na posamezno parcelo (površina, vrsta dejanske rabe zemljišč, boniteta zemljišča in rastiščni koeficient), se vodijo v zemljiškem katastru oziroma registru nepremičnin in so javno dostopni v Javnem vpogledu v podatke o nepremičninah.

 

Izračun pavšalne ocene dohodka na čebelji panj

Pavšalna ocena dohodka na čebelji panj za obdobje 2017-2019 znaša 17,00 eurov na čebelji panj in je določena v prilog 4 predloga uredbe.

 

Pripis katastrskega dohodka na parcelo

Katastrski dohodek za kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za obdobje 2017 – 2019 (priloga 1 predloga uredbe), ki ustreza pripisani kmetijski dejanski rabi zemljišč in boniteti zemljišča posamezne parcele, pomnoži s površino posamezne dejanske rabe parcele v hektarjih. 
  

Katastrski dohodek za gozdna kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient (priloga 2 predloga uredbe), ki ustreza pripisani vrednosti rastiščnega koeficienta posamezne parcele, pomnoži s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih in se sešteje z vrednostjo katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na boniteto (priloga 2 predloga uredbe), ki ustreza pripisani vrednosti bonitete posamezne parcele, pomnožene s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih.
  

V primeru, da je na parceli evidentirano območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, za vsako posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja iz tabele v prilogi 3 predloga uredbe, izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic iz priloge 1 oziroma priloge 2.
  

Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se za delež  tega območja parcele, pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka, upošteva najvišji odstotek zmanjšanja.
  

V skladu s prehodno določbo tretjega odstavka 16. člena ZUKD-2, se za leto 2017 pripiše katastrski dohodek na posamezno parcelo oziroma pavšalna ocena dohodka na čebelji pan, izračunana v skladu z določili zakona in predloga uredbe, v višini 40% izračunane vrednosti.

Urejanje Digitalnih Elaboratov

 
UDE
- aplikacija (namestitveni program) za urejanje digitalnih elaboratov
 

   

Oddaja Digitalnih Elaboratov

 
ODE - aplikacija za oddajo digitalnih elaboratov na geodetsko upravo (potrebno je digitalno
           potrdilo in registracija v varnostni shemi GU)
        - aplikacija med 00:00 in 6:00 uro zjutraj ni dostopna
 

 
 6. junija 2016 sta stopili v veljavo novi politiki delovanja za kvalificirana digitalna potrdila SIGEN-CA za poslovne subjekte in za fizične osebe, medtem ko se druge generacije potrdila SIGOV-CA izdajajo že od 11. januarja 2016.
 

Aplikacijo za oddajo digitalnih elaboratov (ODE) smo dne 11.8.2016 nadgradili za delo s potrdili druge generacije.

 

E-izobraževanje "Kako bo moj elaborat postal del digitalnega gradiva?"

Nazaj na vrh