Zbirke prostorskih podatkov

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

                     

Zloženka Identifikacijske oznake nepremičnin

Osnovna enota za vodenje podatkov v zemljiškem katastru je katastrska občina.

Vsi podatki zemljiškega katastra na območju Republike Slovenije so enotno definirani s šifro katastrske občine in z identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine.

Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.Parcelna številka je identifikacijska oznaka parcele. V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:

  • 99 zemljiška parcela brez poddelilke
  • 105/1 zemljiška parcela s poddelilko
  • *15 stavbna parcela brez poddelilke
  • *17/1 stavbna parcela s poddelilko

Meja parcele so daljice, ki tvorijo zaključen poligon in razmejujejo zemljišče parcele od sosednjih parcel. V zemljiškem katastru se meja evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.

Zemljiškokatastrska točka je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

V zemljiškem katastru se vodijo za vsako parcelo naslednji podatki:
parcelna številka, meja, površina, lastnik, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja, dejanska raba, zemljišče pod stavbo in boniteta zemljišč.

Grafični prikaz parcel predstavlja zemljiško katastrski prikaz – ZKP.
Prikazuje meje parcel in parcelnih delov ter parcelne številke. Podatki so v državnem koordinatnem sistemu. Natančnost je odvisna od vrste katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo prikaza. Podatki se vodijo in vzdržujejo za celo Slovenijo.

V skladu s 17. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US  sta v zemljiškem katastru uvedeni dve novi evidenci o zemljiščih – dejanska raba in boniteta zemljišč.

Zakon o evidentiranju nepremičnin ureja način vzpostavitvedoločanje in vodenje  ter vsebino znanj za bonitiranje zemljišč in postopek preverjanja znanja ter pridobitev in odvzem pooblastila za bonitiranje.

Izvajanje spremembe bonitete zemljišč lahko opravljajo le strokovnjaki, ki so uspešno opravili izpit iz bonitiranja zemljišč in na podlagi tega pridobili pooblastilo za izvajanje bonitiranja zemljišč. 

Seznam strokovnjakov s pooblastilom je objavljen tukaj.

Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč, Uradni list RS 35/08 ureja način prve vzpostavitve bonitete zemljišč v zemljiškem katastru na podlagi prevedbenih preglednic. Pri vzpostavitvi so bili upoštevani tudi podatki dejanske rabe zemljišč. Podatki bonitete zemljišč se izkazujejo za parcelo.

Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč, Uradni list RS št. 47/08 določa metodologijo določanja bonitete zemljišč, način evidentiranja podatkov o boniteti zemljišč, vodenje in izkazovanje bonitete zemljišč, spreminjanje bonitete zemljišč in vodenje grafičnega prikaza območij enake bonitete zemljišč. Sestavni del pravilnika so Merila za določanje bonitete zemljišč in Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč, ki so objavljena na spletnih straneh Geodetske uprave.

Z vzpostavitvijo bonitete v zemljiškem katastru  so bile podane možnosti za analize in primerjave proizvodne sposobnosti zemljišč z drugimi sorodnimi evidencami. Z dosedanjim sistematičnim vzdrževanjem podatkov  o vrstah rabe,  vzpostavitvijo grafičnega prikaza območij enake bonitete ter vodenja dejanske rabe pa so postavljene tudi osnove za oceno  proizvodnega potenciala in resursa zemljišč, s katerim upravljamo.

Postopki sprememb bonitete zemljišč

Predstavitev vzpostavitve in določanja in vodenja bonitete zemljišč


Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:

Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

  • Uporabnost zemljiškega katastra:
    Geodetski operativi služijo podatki pri geodetskih postopkih, posameznim resorjem občinske in državne uprave pa kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanja okolja, vrednotenja in obdavčevanja nepremičnin, upravljanju z objekti prometne in komunalne infrastrukture,itd.
  • Podrobnejše informacije o ceni in postopku naročanja si preberite v zavihku Dostop do podatkov.
  • Vzorec podatka je na voljo tukaj.
  • Opis strukture podatkov je na voljo tukaj.

Izmenjevalni formati zemljiškega katastra 

Vrste digitalnih podatkov in način zapisa - navodilo za izdelavo elaborata geodetskih storitev

Opis »shape« formata

Opis izdanega formata za grafiko zemljiškega katastra.

Urejanje Digitalnih Elaboratov

UDE - aplikacija (namestitveni program) za urejanje digitalnih elaboratov

Oddaja Digitalnih Elaboratov

ODE - aplikacija za oddajo digitalnih elaboratov na geodetsko upravo (potrebno je digitalno
           potrdilo in registracija v varnostni shemi GU)
        - aplikacija med 00:00 in 6:00 uro zjutraj ni dostopna

 

 

Geodetska uprava po 30.6.2012 v zemljiškem katastru ni več spreminjala podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu na zahtevo lastnika ali upravljavca javnega dobra. V skladu z določili 4. člena Zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-1A in ZUKD-1B so se v zemljiškem katastru do 31. decembra 2013 še izkazovali  podatki o vrsti rabe, katastrskih kulturah in razredih,  kot so  bili evidentirani na dan 30. junija 2012. V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ULRS 47/06),  so se podatki katastrske klasifikacija po uradni dolžnosti izbrisali iz evidence zemljiškega katastra.


Katastrska klasifikacija zemljišč je po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni List SRS št. 28/79) uvrščanje zemljišč v katastrsko kulturo in katastrski razred na podlagi primerjave s kriteriji vzorčnih parcel, ter izpeljavo podatkov v zemljiškemu katastru. Osnovni namen katastrske klasifikacije zemljišč je bil zagotavljanje podatkov za namene obdavčitve zemljišč na podlagi izračunanih lestvic katastrskega dohodka, zaradi večnamenske uporabe podatkov  pa so bili vključeni še v številnih drugih zakonskih in podzakonskih predpisih.

Zgodovina lestvic katastrskega dohodka

 

Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:

Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.

V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list, 100/06).

V tabeli je navedena tudi Območna geodetska uprava oz. Geodetska pisarna, ki ji katastrska občina lokacijsko pripada.

V skladu z Navodilom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta se je digitalni katastrski načrt z objavo sklepa v Uradnem listu začel uporabljati kot uradni grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra.

V tabeli so navedeni datumi in številke Uradnih listov, kjer so bili ti sklepi objavljeni.

Opisuje kakovost posameznega digitalnega katastrskega načrta.

Pod oceno kakovosti razumemo predvsem položajno natančnost digitalnega katastrskega načrta glede na državni koordinatni sistem.

KATASTRSKI DOHODEK za leto 2017

Dne 12.07.2016 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/2016), ki je začel veljati 08.10.2016

Na podlagi ZUKD-2 je Vlada 13.10.2016 izdala Uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017-2019 (Uradni list RS, št. 64/2016), ki določa lestvice katastrskega dohodka, pavšalno oceno dohodka na čebelji panj in odstotke zmanjšanja katastrskega dohodka za zemljišča po vrstah dejanske rabe zemljišč in vrstah območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017–2019.   

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Definicija 

Katastrski dohodek je pavšalna ocena tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in  gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave kmetijskih in gozdarskih pridelkov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost.

Izračun katastrskega dohodka 

Katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč se izračuna kot razlika med tržno vrednostjo možne pridelave (v nadaljnjem besedilu: tržni prihodek) in stroški

Tržni prihodek se določa za posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč in se določi kot povprečna vrednost proizvodnje v proizvajalčevih cenah iz ekonomskega računa po podatkih za zadnjih pet let pred letom ugotavljanja katastrskega dohodka in sicer za posamezne vrste pridelave, ki pripadajo posamezni vrsti zemljišč.

Posamezne vrste dejanske rabe zemljišč za katere se ugotavlja vrednost proizvodnje po proizvajalčevih cenah iz ekonomskega računa so:

  • kmetijska zemljišča brez evidentirane podrobnejše dejanske rabe
  • hmeljišče
  • vinograd
  • intenzivni sadovnjak in ostali trajni nasadi
  • oljčnik
  • gozdno zemljišče.

Pri tem se tržni prihodek za vinograd še dodatno korigira glede na celoten obseg pridelka grozdja v Republiki Sloveniji tako, da se proizvajalčeva cena iz ekonomskega računa poveča za 3,3-krat, tržni prihodek za oljčnik pa je dodatno korigiran tako, da je proizvajalčeva cena iz ekonomskega računa, povečana za dvakrat.

Stroški vključujejo vmesno potrošnjo in potrošnjo stalnega kapitala in za kmetijska zemljišča znašajo 90 % tržnega prihodka, za gozdna zemljišča pa znašajo stroški 80 % tržnega prihodka.

Katastrski dohodek se izračuna na hektar površine posamezne vrste dejanske rabe zemljišča tako, da se katastrski dohodek, ki je ugotovljen kot razlika med tržnim prihodkom in stroški, deli s skupnim številom hektarjev posamezne vrste rabe zemljišč, evidentiranim v zemljiškem katastru na dan 15. marca leta, v katerem se katastrski dohodek ugotavlja. Tako izračunani katastrski dohodek na hektar posamezne vrste dejanske rabe zemljišča se korigira glede na boniteto oziroma rastiščni koeficient zemljišča – za kmetijska zemljišča se katastrski dohodek korigira glede na boniteto, za gozdna zemljišča pa se polovica katastrskega dohodka korigira glede na boniteto in polovica glede na rastiščni koeficient zemljišča.

Podatki uporabljeni za izračun katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč: vrednost katastrskega dohodka (tržni prihodek, zmanjšan za vrednost stroškov),  površine kmetijskih zemljišč, evidentiranih v zemljiškem katastru na dan 15. marca 2016, korekcijski  faktorji katastrskega dohodka glede na boniteto zemljišča, so objavljeni v prilogi 1 predloga uredbe.

Podatki uporabljeni za izračun katastrskega dohodka gozdnih zemljišč: vrednost katastrskega dohodka (tržni prihodek, zmanjšan za vrednost stroškov),  površine gozdnih zemljišč, evidentiranih v zemljiškem katastru na dan 15. marca 2016, korekcijski  faktorji katastrskega dohodka glede na boniteto zemljišča in glede na rastiščni koeficient, so objavljeni v prilogi 2 predloga uredbe.

Na osnovi objavljenih podatkov je določena lestvica katastrskega dohodka za kmetijska  zemljišča za obdobje 2017 -2019 (priloga 1 predloga uredbe) in lestvica katastrskega dohodka za gozdna zemljišča za obdobje 2017 -2019 (priloga 2 predloga uredbe).

Katastrski dohodek se lahko zmanjša, če parcela leži znotraj območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, ki vplivajo na pridelavo.  Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka zaradi omejitev v pridelavi  so različni in določeni glede na območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi in glede na dejansko rabo zemljišč. Odstotki zmanjšanja katastrskega dohodka do določeni v prilogi 3 predloga uredbe.

Podatki o parcelah, ki se uporabijo za izračun vrednosti katastrskega dohodka na posamezno parcelo (površina, vrsta dejanske rabe zemljišč, boniteta zemljišča in rastiščni koeficient), se vodijo v zemljiškem katastru oziroma registru nepremičnin in so javno dostopni v Javnem vpogledu v podatke o nepremičninah.

Izračun pavšalne ocene dohodka na čebelji panj

Pavšalna ocena dohodka na čebelji panj za obdobje 2017-2019 znaša 17,00 eurov na čebelji panj in je določena v prilog 4 predloga uredbe.

Pripis katastrskega dohodka na parcelo

Katastrski dohodek za kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za obdobje 2017 – 2019 (priloga 1 predloga uredbe), ki ustreza pripisani kmetijski dejanski rabi zemljišč in boniteti zemljišča posamezne parcele, pomnoži s površino posamezne dejanske rabe parcele v hektarjih.

Katastrski dohodek za gozdna kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient (priloga 2 predloga uredbe), ki ustreza pripisani vrednosti rastiščnega koeficienta posamezne parcele, pomnoži s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih in se sešteje z vrednostjo katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na boniteto (priloga 2 predloga uredbe), ki ustreza pripisani vrednosti bonitete posamezne parcele, pomnožene s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih.

V primeru, da je na parceli evidentirano območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, za vsako posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja iz tabele v prilogi 3 predloga uredbe, izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic iz priloge 1 oziroma priloge 2.

Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se za delež  tega območja parcele, pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka, upošteva najvišji odstotek zmanjšanja.

V skladu s prehodno določbo tretjega odstavka 16. člena ZUKD-2, se za leto 2017 pripiše katastrski dohodek na posamezno parcelo oziroma pavšalna ocena dohodka na čebelji pan, izračunana v skladu z določili zakona in predloga uredbe, v višini 40% izračunane vrednosti.

KATASTRSKI DOHODEK 2018

Na osnovi Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/2016) in na podlagi Uredbe o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017-2019 (Uradni list RS, št. 64/2016),  je Geodetska uprava Republike Slovenije parcelam, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče, pripisala katastrski dohodek za leto 2018.

Vsebinski opis – glej zavihek Katastrski dohodek 2017

V skladu s prehodno določbo tretjega odstavka 16. člena ZUKD-2, se za leto 2018 pripiše katastrski dohodek na posamezno parcelo oziroma pavšalna ocena dohodka na čebelji pan, izračunana v skladu z določili zakona in predloga uredbe, v višini 55% izračunane vrednosti.