Zbirke prostorskih podatkov

Aerofotografije

Aerofotografije

Aerofotografije so produkt fotografiranja, ki se izvaja iz zraka (letalo, helikopter…), poleg aerofotografije so rezultati aerofotografiranja tudi elementi zunanje orientacije za vsako posamezno aerofotografijo. Namen aerofotografiranja je zajem topografskih podatkov, evidentiranje stanja v prostoru, uporablja pa se tudi kot vhodni podatek za izdelavo digitalnega modela reliefa in ortofotov.

Za aerofotografiranje se uporabljajo profesionalne aerofotogrametrične kamere, kjer se posnetki zajemajo na fotografski film, ali digitalni aerofotoaparati in linijski senzorji, kjer se podatki zajemajo direktno na digitalni medij.

V Sloveniji smo začeli z lastnimi snemanji leta 1971. Od leta 1985 se je izvajalo redno snemanje v triletnih ciklih v merilu 1 : 17.500 (Ciklično aerosnemanje). V 1997-1999 so se v okviru cikličnega aerosnemanja izvajalo še aerosnemanja v merilu 1 : 28.000. Leta 2003 je bil del ozemlja prvič posnet v barvni tehniki. V letu 2006 je bilo aerofotografirano celotno območje Slovenije, prvič je bil uporabljen digitalni aerofotoaparat, aerofotografiranje je bilo izvedeno v barvnem (RGB) in infrardečem spektru.

Od leta 1994 so aeroposnetki in njihove povečave javno dostopni najširšemu krogu uporabnikov.

Od leta 2006 se za zajem aerofotogrametričnih podatkov zahteva izključno profesionalni veliko-formatni digitalni aerofotoaparat. Le-ti omogočajo hkratni zajem podatkov v barvni tehniki v vidnem delu svetlobnega spektra in v bližnje-infrardečem spektru (valovna dolžina cca 675 – 850nm), ki omogoča boljšo interpretacijo v kmetijstvu, gozdarstvu, hidrologiji in geologiji. Običajno je velikost slikovnega elementa na terenu - dolžina talnega intervala (DTI) 0,25m. Rezultati aerofotografiranja so aeroposnetki in elementi zunanje orientacije za vsak aeroposnetek, ki so lahko končni izdelki ali vhodni podatki za nadaljnjo obdelavo. Na podlagi aeroposnetkov se izdeluje DMR in ortofoti, uporabljajo pa se tudi pri vektorskem zajemu topografskih in drugih podatkov.

Uporabnost aerofotografije:

  • kot prostorski (3D) zajem podatkov;
  • kot izdelavo ortofotov in
  • kot  reambulacija kart.

 

 

 

Zgodovina aerosnemanj v Sloveniji (1975 - 2006):
Sistematično snemanje se v Sloveniji, pod naslovom Ciklično snemanje, izvaja od leta 1975. V tem letu je bilo posneto celotno območje države v merilu 1 : 17.500 v smeri vzhod-zahod. 

Leta 1980 je aerosnemanje pokrilo celotno državo v merilu 1 : 30.000 v smeri sever-jug. V tem merilu dva vzporedna reda posnetkov pokrijeta širino topografske karte v merilu 1 : 25.000.

To merilo je bilo bolj uporabno pri interpretaciji velikih območij, kot so občine in regije. Primerno je bilo tudi za dopolnjevanje topografskih kart v merilu 1 : 25.000 in 1 : 50.000.

Poleg snemanja v vidnem delu svetlobnega spektra je potekalo tudi snemanje v bližnjem infrardečem delu spektra, kar je omogočalo boljšo interpretacijo v kmetijstvu, gozdarstvu, hidrologiji in geologiji.

V letu 1985 se je začel triletni cikel snemanja (vsako leto tretjino ozemlja celotne Slovenije) v merilih 1 : 10.000 in 1 : 17.500 (za manj intenzivna, gorata območja).

Od leta 1992 je bilo merilo snemanja poenoteno (1 : 17.500). V letu 1997 smo začeli ciklično aerosnemanje na korigiranih izhodiščih, ki so rezultat projekta cikličnega aerosnemanja 1997-1999.

V letu 2000 smo končali projekt CAS 2000, ki je prinesel nova izhodišča za aerosnemanje (podrobnejša navodila), za izdelavo baze aerosnemanj in zagotavljanje posnetkov in parametrov absolutne orientacije posnetkov (aerotriangulacija). Projekt predvideva sistematično zagotavljanje podatkov za vse nadaljnje topografske projekte v okviru 59 snemalnih fotogrametričnih blokov. V letu 2000 je snemanje potekalo samo v merilu 1 : 17.400, obseg pa je bil povečan zaradi planirane izdelave aerotriangulacije za projekt posodobitve evidentiranja nepremičnin v letu 2001. Tako je bilo v letu 2000 posnetih 45 odstotkov Slovenije (31 blokov). V letu 2000 smo pridobili tudi podatke o projekcijskih centrih, izračunanih na podlagi GPS meritev na letalu med snemanjem.

V letu 2001 smo vzpostavili še bazo osnovnih fotogrametričnih podatkov (snemanja, podatki orientacij posnetkov, koordinate in skice oslonilnih in kontrolnih točk). Za vse posnetke leta 2000, 2001, za del posnetkov leta 2002, 1999 in manjši del 1998 imamo skanirane datoteke z resolucijo 14 ali 15 mikrometrov in podatke absolutne orientacije teh posnetkov. O vseh dosedanjih snemanjih vodimo evidenco (datum snemanja, merilo, film, kamera, število posnetkov...).

Posnetki iz snemanj za enajst let (1985-1995) so preslikani na mikrofilm, za leto 1996 pa so bile narejene kopije filmov.

V letu 2006 je bilo izvedeno aerofotografiranje cele Slovenije, prvič je bilo aerofotografiranje izvedeno z digitalno kamero (Z/I Imaging DMC). Zaradi uporabe novejše tehnologije je bila spremenjena tudi višina leta oziroma merilo snemanja, odvisno od zahtevane dolžine talnega intervala (velikost slikovnega elementa na tleh): 50 cm – 1 : 42.000 (60% ozemlja Slovenije), 25 cm – 1 : 21.000 (40% ozemlja Slovenije).

  • Podrobnejše informacije o ceni in postopku naročanja si preberite v zavihku Dostop do podatkov