Koronavirus (SARS-CoV-2)

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Zbirke prostorskih podatkov

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

                      Ilustrativni prikaz izrisa parcel iz zemljiškega katastra in stavb iz katastra stavb na digitalnem ortofotu

Zloženka Identifikacijske oznake nepremičnin

Osnovna enota za vodenje podatkov v zemljiškem katastru je katastrska občina.

Vsi podatki zemljiškega katastra na območju Republike Slovenije so enotno definirani s šifro katastrske občine in z identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine.

Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.Parcelna številka je identifikacijska oznaka parcele. V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:

  • 99 zemljiška parcela brez poddelilke
  • 105/1 zemljiška parcela s poddelilko
  • *15 stavbna parcela brez poddelilke
  • *17/1 stavbna parcela s poddelilko

Meja parcele so daljice, ki tvorijo zaključen poligon in razmejujejo zemljišče parcele od sosednjih parcel. V zemljiškem katastru se meja evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.

Zemljiškokatastrska točka je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

V zemljiškem katastru se vodijo za vsako parcelo naslednji podatki:
parcelna številka, meja, površina, lastnik, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja, dejanska raba, zemljišče pod stavbo in boniteta zemljišč.

Grafični prikaz parcel predstavljata zemljiško katastrski prikaz – ZKP in zemljiško katastrski načrt - ZKN.

Oba grafična prikaza prikazujeta meje parcel in parcelnih delov ter parcelne številke v državnem koordinatnem sistemu. Podatki se vodijo in vzdržujejo za celo Slovenijo.

ZKP je slika oblike in medsebojne lege parcel, prikaz mej je informativen in se ne sme neposredno uporabljati za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra.  

ZKN prikazuje meje parcel in zemljišča pod stavbo, ki so evidentirani s koordinatami zemljiškokatastrskih točk v državnem koordinatnem sistemu, ki so določene z meritvami ali različnimi tehnikami in metodami izboljšave lokacijskih podatkov zemljiškega katastra. Natančnost je odvisna od načina določitve koordinat ter merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo.  

V zemljiškem katastru se vodi tudi podatek o boniteti zemljišč, ki so po dejanski rabi opredeljena kot kmetijska ali gozdna zemljišča.  
Spremembo podatkov o boniteti zemljišča geodetska uprava izvede na zahtevo lastnika zemljišča. Obvezna priloga zahtevka je elaborat spremembe bonitete zemljišča, ki ga izdela geodetsko podjetje. Določena strokovna dela, ki so podlaga za izdelavo elaborata spremembe bonitete izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom za bonitiranje.

Seznam strokovnjakov s pooblastilom

Geodetska uprava vodi tudi grafični prikaz območij enake bonitete (GPOEB), ki zajema parcele ali dele parcel, ki imajo enako proizvodno sposobnost glede na lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. 
V okviru »Programa projektov eProstor« je bil konec 2018 zaključen projekt »Ureditev podatkov o območjih enakih bonitet«. Na podlagi podatkov o tleh, klimi, reliefu (naklonu) in dodatnih terenskih meritev so bili urejeni podatki grafičnega prikaza območij enakih bonitet. S tem je izboljšan in dopolnjen grafični prikaz, ki predstavlja eno od bistvenih strokovnih podlag za določitev in preverjanje bonitete v postopkih določanja bonitete zemljišč in osnovo za določitev bonitete novim parcelam, nastalim v postopku parcelacije ali komasacije. 

Poročilo

Januarja 2019 je bil sloj transformiran v nov državni koordinatni sistem (D96/TM) in se od 21.01.2019 uporablja za določitev bonitete novih parcel, nastalih v postopku parcelacije ali komasacije.
 

Pravilniki in tehnična navodila, ki urejajo to področje, so objavljena na spletni strani Geodetske uprave.

 

  • Uporabnost zemljiškega katastra:
    Geodetski operativi služijo podatki pri geodetskih postopkih, posameznim resorjem občinske in državne uprave pa kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanja okolja, vrednotenja in obdavčevanja nepremičnin, upravljanju z objekti prometne in komunalne infrastrukture,itd.
  • Vzorec podatka je na voljo tukaj.
  • Opis strukture podatkov je na voljo tukaj.

Izdelava elaborata geodetskih storitev

Tehnične specifikacije 

 

Urejanje Digitalnih Elaboratov

UDE - aplikacija (namestitveni program) za urejanje digitalnih elaboratov

Nove verzije urejevalnika digitalnih elaboratov:

  • UDE 2.4. Posodobljen je šifrant katastrskih občin; odpravljene so nekatere napake delovanja; možnost izbire *.JPEG datotek; posodabljanje aplikacije preko SSL povezave iz naslova https://ude.gis.si.
  • UDE 2.3.  Izvedeni so nekateri popravki in za KS je pri postopku: ''Vpis registrskih podatkov iz vprašalnika'' dodana neobvezna sestavina ''naslovna stran''.
  • UDE 2.2.  Izvedene so spremembe pri zemljiškem katastru in katastru stavb (novi postopki). Več je objavljeno v dokumentu UDE_v22.pdf in na spletni strani aplikacije.

Pomen kontrol v UDE

 

Oddaja Digitalnih Elaboratov

ODE - aplikacija za oddajo digitalnih elaboratov na geodetsko upravo (potrebno je digitalno
           potrdilo in registracija v varnostni shemi GU)
        - aplikacija med 00:00 in 6:00 uro zjutraj ni dostopna

 

Geodetska uprava po 30.6.2012 v zemljiškem katastru ni več spreminjala podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu na zahtevo lastnika ali upravljavca javnega dobra. V skladu z določili 4. člena Zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-1A in ZUKD-1B so se v zemljiškem katastru do 31. decembra 2013 še izkazovali  podatki o vrsti rabe, katastrskih kulturah in razredih,  kot so  bili evidentirani na dan 30. junija 2012. V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ULRS 47/06),  so se podatki katastrske klasifikacija po uradni dolžnosti izbrisali iz evidence zemljiškega katastra.


Katastrska klasifikacija zemljišč je po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni List SRS št. 28/79) uvrščanje zemljišč v katastrsko kulturo in katastrski razred na podlagi primerjave s kriteriji vzorčnih parcel, ter izpeljavo podatkov v zemljiškemu katastru. Osnovni namen katastrske klasifikacije zemljišč je bil zagotavljanje podatkov za namene obdavčitve zemljišč na podlagi izračunanih lestvic katastrskega dohodka, zaradi večnamenske uporabe podatkov  pa so bili vključeni še v številnih drugih zakonskih in podzakonskih predpisih.
 

Zgodovina lestvic katastrskega dohodka

Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.

Zakonodaja, ki ureja evidentiranje dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru je objavljena na spletni strani Geodetske uprave.

V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list, 100/06).

V tabeli je navedena tudi Območna geodetska uprava oz. Geodetska pisarna, ki ji katastrska občina lokacijsko pripada.

V skladu z Navodilom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta se je digitalni katastrski načrt z objavo sklepa v Uradnem listu začel uporabljati kot uradni grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra.

V tabeli so navedeni datumi in številke Uradnih listov, kjer so bili ti sklepi objavljeni.

KATASTRSKI DOHODEK

Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj za davčne namene in druge javne namene določa:

  • Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/16),
  • Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017–2019  (Uradni list RS št. 64/16) in
  • Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020–2022  (Uradni list RS št. 39/19). 

Za potrebe izvajanja ZUKD-2 Geodetska uprava izvede samo pripis katastrskega dohodka na posamezno parcelo. Pripis je rezultat formule, ki izhaja iz pravil zakona (ZUKD-2) in tabel Uredbe o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za določeno obdobje. Pri izračunu so upoštevani tudi nekateri podatki posamezne parcele, ki jih v katastru vodi geodetska uprava (površina, dejanska raba, boniteta, rastiščni koeficient, delež morebitnih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi) in so javno dostopni v Javnem vpogledu v podatke o nepremičninah.

Pripis katastrskega dohodka na parcelo

Katastrski dohodek za kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za določeno obdobje (glej uredbo), ki ustreza pripisani kmetijski dejanski rabi zemljišč in boniteti zemljišča posamezne parcele, pomnoži s površino posamezne dejanske rabe parcele v hektarjih.

Katastrski dohodek za gozdna kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti rastiščnega koeficienta posamezne parcele, pomnoži s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih in se sešteje z vrednostjo katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na boniteto (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti bonitete posamezne parcele, pomnožene s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih.

V primeru, da je na parceli evidentirano območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, za vsako posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja (glej uredbo), izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic iz uredbe.  Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se za delež  tega območja parcele, pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka, upošteva najvišji odstotek zmanjšanja.

Na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZUKD-2 se: 
V letu 2017 se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 %, v letu 2018 v vrednosti 55 % in v letu 2019 v vrednosti 75 % katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi tega zakona. V letu 2020 pa v vrednosti 100% obračuna glede na veljavna pravila in lestvice.

Vrednosti v lestvicah za obdobje 2020-2022 so višje kot v preteklem obdobju (2017-2019).

 

OBVESTILO POSAMEZNIKOM PO ČLENU 14 SPLOŠNE UREDBE O VARSTVU PODATKOV (angl. GDPR)  GLEDE OBDELAVE OSEBNIH PODATKOV
 

Lastniki nepremičnin, vpisani v Zemljiškem katastru (ZK)

***                                    

  • Upravljavec zbirke osebnih podatkov:

Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, telefon: (01) 478 48 00, e-naslov: pisarna.gu@gov.si
 

  • Kontakti pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (angl. DPO):

Romana Hudnik Rovan, telefon: (01) 478 48 15, e-naslov: romana.hudnik-rovan@gov.si

  • Nameni obdelave osebnih podatkov: 

Prevzem podatkov o lastnikih nepremičnin – parcel iz Zemljiške knjige  se izvaja za namene vodenja Zemljiškega katastra kot temeljne evidence podatkov o zemljiščih (parcelah) na območju Republike Slovenije ter vodenja upravnih postopkov iz pristojnosti Geodetske uprave Republike Slovenije.

Osvežitev podatkov o lastnikih nepremičnin – parcel s podatki Centralnega registra prebivalstva  se izvaja za namene vodenja Zemljiškega katastra ter upravnih postopkov iz pristojnosti Geodetske uprave Republike Slovenije, zaradi zagotavljanja ažurnosti osebnih podatkov lastnikov nepremičnin.
 

  • Vrste osebnih podatkov, ki se obdelujejo: 

ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva, državljanstvo, enotna matična številka občana (EMŠO) ter podatek o tem, ali je oseba pokojna
 

  • Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov:

točka (c) člena 6(1) Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES - Splošna uredba o varstvu podatkov (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1, in UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2 - popr.; angl. »General Data Protection Regulation« - GDPR) v povezavi s 17. in 21. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18 in 33/19)
 

  • Uporabniki ali kategorije uporabnikov osebnih podatkov: 

1.            obdelovalca (zunanja izvajalca), na podlagi pogodbe v skladu s členom 28 Splošne uredbe o varstvu podatkov v imenu Geodetske uprave Republike Slovenija izvajata določene obdelave osebnih podatkov lastnikov nepremičnin iz Zemljiškega katastra pri vzdrževanju aplikacij za vodenje podatkov zemljiškega katastra.

2.            uporabniki, ki imajo zakonsko pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov lastnikov nepremičnin iz Zemljiškega katastra (geodetska podjetja, Finančna uprava Republike Slovenije, občine, sodišča, stečajni upravitelji, odvetniki, centri za socialno delo…)
 

  • Informacije o prenosih osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo:

Osebni podatki se ne prenašajo v tretje države (države izven Evropske unije) ali mednarodne organizacije.
 

  • Rok hrambe osebnih podatkov:

arhivsko gradivo (A), na podlagi Načrta klasifikacijskih znakov Geodetske uprave Republike Slovenije (35310 – Zemljiški kataster)
 

  • Pravice posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov:

Lastniki nepremičnin, vpisani v Zemljiškem katastru, imate na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov glede lastnih osebnih podatkov, ki jih Geodetska uprava Republike Slovenije vodi o vas, pravico dostopa oziroma seznanitve s podatki, z vpogledom ali pridobitvijo kopije (člen 15), ter pravico do popravka netočnih ali neažurnih podatkov in dopolnitve nepopolnih podatkov (člen 16).

Geodetska uprava Republike Slovenije zagotavlja uresničevanje vaših pravic v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov, v roku enega meseca po prejemu vaše popolne pisne zahteve. V zahtevi se morate ustrezno identificirati in opredeliti vsebino zahteve. Zahtevo lahko posredujete organu na naslov Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, ali na e-naslov pisarna.gu@gov.si. V zvezi z uresničevanjem svojih pravic se lahko posvetujete s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov (DPO).
 

  • Informacija o pravici do vložitve pritožbe pri nadzornem organu:

Lastniki nepremičnin, vpisani v Zemljiškem katastru, lahko v primeru, če menite, da so kršene vaše pravice v zvezi z obdelavo lastnih osebnih podatkov, v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov vložite pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu (naslov: Dunajska 22, 1000 Ljubljana, e-naslov: gp.ip@ip-rs.si, telefon: (01) 230 97 30, spletna stran: www.ip-rs.si).
 

  • Viri osebnih podatkov in ali izvirajo iz javno dostopnih virov:

Zemljiška knjiga (javna evidenca o lastnikih nepremičnin) in Centralni register prebivalstva
 

  • Informacije o obstoju avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov:

Avtomatizirano sprejemanje odločitev ali profiliranje se ne izvaja.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava