Zbirka podatkov državnih geodetskih točk

Na terenu se vzpostavijo (materializirajo) horizontalna, in vertikalna (višinski in gravimetrični del) sestavina državnega prostorskega koordinatnega sistema, in sicer z državnimi geodetskimi točkami. Status državne geodetske točke pridobi geodetska točka, ki je materializirana, kar pomeni, da je postavljena v naravi (fizična postavitev), stabilizirana s trajnim znamenjem in določena s prostorskimi koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu. Za določitev koordinat teh točk se zahteva visoka natančnost, točnost in zanesljivost. Vrsto trajnih znamenj državnih geodetskih točk določi Geodetska uprava RS glede na vrsto državnih geodetskih točk. Te so lahko horizontalne, višinske ali gravimetrične. Državne geodetske točke se lahko tudi označijo z oznakami. Državne geodetske točke torej služijo vzpostavitvi (materializaciji) slovenskega državnega prostorskega koordinatnega sistema v fizičnem prostoru in hkrati povezavi z Evropskim prostorskim referenčnim sistemom (ESRS), obenem pa so tudi referenčne točke za kontrolo stanja (spreminjanja položaja v času) državnega koordinatnega sistema in za določitev transformacijskih modelov in parametrov za transformacijo koordinat med posameznimi realizacijami državnega prostorskega koordinatnega sistema.

Državne geodetske točke so referenčne točke za izvajanje geodetskih meritev, katerih položaj je določen z najvišjo točnostjo. Za vzpostavitev državnega prostorskega koordinatnega sistema je trenutno določenih (izmerjenih in stabiliziranih) okoli 2100 državnih geodetskih točk, od tega: približno 50 točk horizontalne sestavine, 2000 višinske sestavine, 36 točk gravimetrične sestavine, 6 točk kombinirane geodetske mreže (0. reda) ter 16 GNSS-postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja (omrežje SIGNAL).

Posamezne, posebej pomembne državne geodetske točke in GNSS-postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja se lahko zaščitijo s fizično zaščito (ograje, stebri). Fizična zaščita je namenjena preprečitvi poškodovanja ali celo uničenja državnih geodetskih točk ali stalnih postaj državnega omrežja za globalno določanje položaja ob posegih v prostor.

Seznam vsebuje:

• točke državne kombinirane geodetske mreže 0. reda,
• državne horizontalne geodetske točke,
• državne gravimetrične točke,
• GNSS-postaje državnega omrežja za globalno določanje položaja,
• državne višinske geodetske točke (t. i. reperje) in
• ostale državne geodetske točke.

Celoten seznam državnih geodetskih točk

Podatki o geodetskih točkah so dostopni preko aplikacije PREG.

Metapodatkovni opis Državnih geodetskih točk

Horizontalna sestavina državnega prostorskega koordinatnega sistema v Sloveniji je slovenska realizacija Evropskega terestričnega referenčnega sistema 1989 (ETRS89). Prva realizacija temelji na EUREF GPS-izmerah tako imenovanih EUREF-točk v letih 1994–1996. Rezultat je slovenski referenčni sestav ETRS89/D96 (krajše: D96); ogrodje realizacije je ITRF96/ETRF96, srednja epoha pa 1995,55.  Terestrične (X, Y, Z) koordinate v D96 ter projekcijske (e, n, h) koordinate v D96/TM tvorijo končne D96-koordinate EUREF-točk iz kombiniranega izračuna EUREF GPS-izmer 1994–1996. (ne uporabljaj! – glej posodobljeno različico spodaj)

V letu 2016 je bila izvedena nova EUREF GNSS-izmera. Rezultat je novi slovenski referenčni sestav ETRS89/D17 (krajše: D17); ogrodje realizacije je IGb08/ETRF2000, srednja epoha pa 2016,75. Zaradi velikih koordinatnih razlik med D96 in D17, ki so za nekatere EUREF-točke presegale 8 cm, je bila sprejeta kompromisna rešitev z optimalno togo transformacijo koordinat iz D17 v D96. Nove koordinate GNSS-točk v Sloveniji z oznako ETRS89/D96-17 (krajše: D96-17) v največji možni meri ohranjajo tako koordinate EUREF-točk kot tudi koordinate stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL (tj. spremembe koordinat so kot se le da majhne), hkrati pa upoštevajo geometrijske odnose v mrežah, ki veljajo dobrih 20 let po vzpostavitvi D96. Nove koordinate se v omrežju SIGNAL uporabljajo od 1. 1. 2020. O tem je bilo objavljeno Obvestilo o novih koordinatah GNSS-točk. Terestrične (X, Y, Z) koordinate v IGb08, ITRF2000, ITRF2014, D17 in D96-17 ter projekcijske (e, n, h) koordinate v D96-17/TM sestavljajo koordinate EUREF-točk, stalnih GNSS-postaj omrežja SIGNAL in kombinirane geodetske mreže 0. reda iz izračuna EUREF GNSS-izmere 2016. Ogledati si je možno tudi rezultate izračuna v formatu SINEX.

Geodetska uprava je zagotovila tudi brezplačni program ETRS89-SI za transformacije koordinat med dosedanjimi realizacijami ETRS89 v Sloveniji: D96 EUREF, D96 SIGNAL, D96-17 in D17. Omogoča tudi pretvorbe koordinat med štirimi koordinatnimi sistemi: XYZ, λφh, TM+h in UTM+h. Podpira najpogosteje uporabljane besedilne formate (crd, csv, txt in xyz). Program ETRS89-SI skupaj z uporabniškim priročnikom.

Prav tako je na voljo brezplačni program ITRS-SI za časovno odvisne transformacije koordinat in vektorev hitrosti med slovenskimi realizacijami ETRS89 (D96-17 in D17) in realizacijami ITRS (ITRF2000, ITRF2005, ITRF2008 in ITRF2014). Tudi ta program podpira najpogosteje uporabljane besedilne formate (crd, csv, txt in xyz). Program ITRS-SI skupaj z uporabniškim priročnikom.

V Republiki Sloveniji od 1. 1. 2008 uporabljamo nov referenčni koordinatni sistem D96/TM. S 1. 1. 2020 se uvajajo nove, nekoliko popravljene koordinate z oznako D96-17/TM, ki prinašajo uskladitev koordinat pasivnih in aktivnih GNSS-omrežij in popravke zaradi dobrih dvajset let delovanja geodinamike. Nove koordinate so določene na podlagi GNSS-izmere EUREF Slovenija 2016. Koordinatne razlike znašajo do nekaj cm in glede na zahtevano natančnost ne bodo vplivale na GNSS-izmero v zemljiškem katastru. Več o določitvi novih koordinat lahko preberete v obvestilu Službe za GNSS. Od omrežja SIGNAL uporabniki dobivajo korekcije za izračun natančnega položaja v realnem času. Na izračun položaja pri uporabniku vplivajo različni dejavniki: modeliranje vplivov ionosfere in troposfere, hitrost prenosa korekcij do uporabnika, kakovost merske opreme, različni proizvajalci merske opreme, odboj signala, metodologija programske opreme omrežja SIGNAL, nepredvideni dogodki itd. Na geodetski upravi smo vzpostavili kontrolno mrežo z namenom preverjanja kakovosti storitev, pravilnosti delovanja programske opreme in ustreznosti izbranih nastavitev (npr. ob menjavah in nadgradnjah sistema) v omrežju SIGNAL, za testiranje merilnega instrumentarija in metod GNSS-izmere ter za izobraževalne namene.

Opis

Kontrolno GNSS-mrežo sestavljajo trajno stabilizirane točke (v nadaljevanju kontrolne točke). Kontrolnim točkam smo z vsaj 24-urnimi statičnimi GNSS-meritvami natančno določili položaj. Koordinate kontrolnih točk so izračunane individualno z navezavo na najbližjo stalno GNSS-postajo omrežja SIGNAL, oziroma na več bližnjih postaj. Izračunane so s komercialnim programskim paketom Infinity, različica 3.3.0, proizvajalca Leica. Za izračun kratkih vektorjev do 15 km so uporabljene privzete nastavitve. Za daljše vektorje in vektorje z večjimi višinskimi razlikami je uporabljen izračunan model troposfere (opcija »Computed«). Pri obdelavi vseh opazovanj je uporabljen višinski kot zajema 15°.

Namen

Glede na namen in uporabo so kontrolne točke razvrščene v tri skupine:

1. Kontrolne točke, ki so že stabilizirane in so bile uporabljene za vpetje geoida. Rdeči krogi (14) na sliki 1 označujejo obstoječe točke na terenu, ki so primerne (stabilizirane so s kovinskimi čepki). Točke so internega značaja in jih uporablja le geodetska uprava za svoj namen.
2. Kontrolne točke, ki so stabilizirane na višjih nadmorskih višinah. Zeleni krogi (14) na sliki 1 označujejo novo stabilizirane točke, ki so vsaj 900 m nad morsko gladino ali pa v bližini državne meje. Pokrivajo območja gorovij, in sicer na lokacijah: Vogel, Idrijsko hribovje, Črni vrh - Trnovski gozd, Polhograjsko hribovje, Raduha, Menina, Storžič, Suha krajina, Kočevski Rog, Sviščaki, Rogla, Boč in Bohor ter Krim.
3. Kontrolne točke, ki so stabilizirane zaradi zgostitve mreže po regijah. Služijo za preizkus delovanja storitev omrežja SIGNAL in preizkus/kalibracijo GNSS-instrumentov po navodilih standarda ISO 17123-8. Modri krogi (13) na sliki 1 označujejo nove (regionalne) kontrolne točke v bližini večjih mest in so dostopne z avtomobilom. Locirane so v naslednjih mestih: Murska Sobota, Maribor, Celje, Ljubljana, Koper, Novo mesto, Slovenj Gradec, Nova Gorica, Bovec, Jesenice, Trbovlje, Postojna in Ptuj. Na vsaki izmed zgoraj navedenih lokacij sta stabilizirani po dve točki z oznakama R1 in R2, ki sta oddaljeni vsaj 2 metra in ne več kot 20 metrov (slika 2); oddaljenost točk R1 in R2 od referenčne postaje B (stalna GNSS-postaja ali lastna bazna postaja) ni predpisana.

Kontrolne točke iz 2. in 3. skupine so vnešene v centralno bazo geodetskih točk in so na voljo tudi geodetskim podjetjem, skupaj z njihovimi topografijami in z natančnimi koordinatami v referenčnem koordinatnem sistemu z oznako D96-17.

Podatki

• Grafični prikaz kontrolnih točk
• Izpis končnih koordinat kontrolnih točk
• Prikaz kontrolnih točk v GOOGLE EARTH
• Topografije kontrolnih točk