Skoči na glavno vsebino

Moje izbrane aplikacije

Javni geodetski podatki (JGP)

Uskladitev podatkov v katastru nepremičnin

Dostopi do storitev

Javni dostop

Dostop do podatkov za splošno javnost

Osebni dostop

Dostop do podatkov za posameznike

Dostop z registracijo

Dostop do podatkov za registrirane uporabnike

Posplošene vrednosti

Posplošene vrednosti so modelske ocene tržnih vrednosti nepremičnin. Izračunajo se vsem nepremičninam, ki so evidentirane v evidenci vrednotenja, ob upoštevanju njihovih temeljnih lastnosti (raba, lokacija, velikost, starost stavb in delov stavb ter kakovost).

Pred izračunom posplošenih vrednosti se nepremičnine oblikuje v enote vrednotenja (razen v primeru pristanišč, elektrarn in bencinskih servisov, ki se jih oblikuje v posebne enote vrednotenja). Vsaki enoti se nato posplošena vrednost izračuna z enim modelom vrednotenja, pri čemer se model določi glede na najgospodarnejšo rabo, ki je:

  • dejanska raba delov stavb - za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči pod stavbami,
  • dejanska raba zemljišč - za zemljišča pod javnimi cestami in železnicami ter za vodna zemljišča,
  • namenska raba - za ostala zemljišča,
  • vrsta dejavnosti - za posebne enote vrednotenja.

Informacije javnega značaja

Informacije javnega značaja s področja množičnega vrednotenja nepremičnin vsebujejo posplošene vrednosti nepremičnin, skupaj s podatki, ki so bili uporabljeni pri njihovem izračunu, pri čemer posplošene vrednosti:

  • odražajo stanje nepremičninskega trga na dan 1. 1. 2020,
  • se ob vsaki spremembi podatkov nepremičnin ponovno izračunajo,
  • se ne izkazujejo za posebne enote vrednotenja (bencinski servisi, elektrarne in pristanišča).

OPOZORILO: Informacije javnega značaja, s katerimi se boste seznanili, nimajo narave javne zbirke ali listine, ki bi dokazovala to, kar je v njej določeno v skladu s predpisi, in ne predstavljajo potrdila o dejstvih, o katerih organ vodi uradno evidenco. To so zgolj informacije, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in jih je organ skladno s 6. točko prvega odstavka 10. člena tega zakona dolžan posredovati v svetovni splet. Vsakdo, ki informacije uporabi v nasprotju s tem opozorilom, prevzame nase vso škodo, ki bi z napačno uporabo informacij nastala.

Vpogled v informacije javnega značaja s področja množičnega vrednotenja nepremičnin je omogočen s spletno aplikacijo.

Navodila za uporabo aplikacije

Aplikacija e-Geodetski podatki (e-GP) omogoča prevzem digitalnih podatkov o posplošenih vrednostih nepremičnin za celo Slovenijo brez lastnikov fizičnih oseb in podatkov o vrednostih posebnih enot vrednotenja.

Urejanje podatkov, ki vplivajo na vrednost

Vsi podatki o nepremičninah, ki so uporabljeni za določitev njihove posplošene vrednosti, so zbrani na enem mestu v evidenci vrednotenja. Podatke ločimo na:

  • matične podatke evidence vrednotenja (posplošene vrednosti nepremičnin, modeli in vrednostne ravni, ki so uporabljene pri njihovem izračunu, podatki povezani z dejavnostjo posebnih enot vrednotenja, itd) ter
  • prevzete podatke iz drugih uradnih evidenc vzpostavljenih na podlagi zakonov (kataster nepremičnin, vodni kataster, matična evidenca dejanske rabe zemljišč javne cestne in železniške infrastrukture, itd).

Lastniki nepremičnin morajo podatke spreminjati pri njihovem izvoru, to je pri organih, ki matične podatke urejajo oziroma vodijo. V nadaljevanju so na enem mestu zbrane informacije, navodila ter obrazci za spremembo podatkov, ki vplivajo na posplošeno vrednost.

Namenska raba

Namenska raba prostora je določena z občinskimi prostorskimi načrti (OPN). Podatke o vrsti in deležu namenske rabe na parcelo natančno občine posredujejo Geodetski upravi Republike Slovenije.

Napačen pripis namenske rabe, napačen delež ali napačno prevedbo klasifikacije namenske rabe iz Občinskega prostorskega načrta (OPN) popravi občina na zahtevo lastnika parcele na način, da preveri in grafično primerja (preseka) stanje podatkov OPN z veljavnimi grafičnimi podatki registra nepremičnin.

Sprememba podatkov OPN se lahko izvede le na pobudo, ki se obravnava po postopkih, kot jih določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), za vodenje postopka pa je pristojna občina, na območju katere se nepremičnina nahaja.

Naslovi občin so dostopni na spletni strani www.zdruzenjeobcin.si/vse-obcine.

Dejanska raba – kmetijsko in gozdno zemljišče

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, za katero vzpostavitev in vodenje je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vlogo stranka posreduje na Geodetsko upravo Republike Slovenije, ki bo najprej preverila, ali se podatki o stanju parcel v katastru nepremičnin skladajo z dejanskim stanjem v naravi (katastrski načrt ne izkazuje »grafičnega zamika«). Če grafičnega zamika ni, potem bo Geodetska uprava vlogo stranke nemudoma odstopila na pristojno ministrstvo, saj je potrebno podatek o dejanski rabi kmetijskih zemljišč spremeniti v matični evidenci. V nasprotnem primeru bo Geodetska uprava stranko obvestila o možnih ureditvah podatkov o poteku mej parcel (ureditev meje, lokacijska izboljšava).

Dejanska raba – vodno zemljišče

Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je trajno ali občasno prisotna celinska voda. Če lastnik zemljišča, katerega zemljišče ali del zemljišča je določeno kot vodno zemljišče meni, da se meja iz vodnega katastra ne ujema z dejanskim stanjem v naravi, lahko posreduje pisno pobudo za ugotovitev dejanskega stanja v naravi.

Za vodenje postopka in izdajo odločbe je pristojna Direkcija Republike Slovenije za vode. Ker pa je potrebno predhodno preveriti ali je podatek o vrsti in deležu dejanske rabe na parceli morda odvisen tudi od prikaza dejanskega stanja parcel v grafičnem delu katastra nepremičnin, vlogo stranka pošlje na Geodetsko upravo Republike Slovenije. V kolikor bo ta ugotovila, da se podatki o stanju parcel v zemljiškem katastru skladajo z dejanskim stanjem v naravi (katastrski načrt ne izkazuje »grafičnega zamika«) in da je podatek o vodnem zemljišču potrebno spremeniti v matični evidenci, kjer je za vodenje postopka in izdajo odločbe pristojna Direkcija Republike Slovenije za vode, bo Geodetska uprava vlogo stranke nemudoma odstopila direkciji. V nasprotnem primeru pa bo Geodetska uprava posredovala stranki obvestilo o možnih ureditvah podatkov o poteku mej parcel v katastru nepremičnin (ureditev meje, lokacijska izboljšava).

Dejanska raba - zemljišče javne cestne in železniške infrastrukture

Dejanska raba zemljišč javne cestne infrastrukture oziroma javne železniške infrastrukture pomeni dejansko uporabo pozidanih zemljišč, na katerih so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega cestnega prometa oz. javnega železniškega prometa, ter zemljišč potrebnih za uporabo teh objektov in naprav. Vzpostavitev in vodenje evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (v nadaljevanju javne prometne infrastrukture) je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. 

Če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi javne prometne infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v katastru nepremičnin (in je bil oziroma bi moral biti evidentiran v skladu z ZEDRZ), ne ujema z dejanskim stanjem, lahko vloži pri pristojnem upravljavcu javne prometne infrastrukture zahtevek za tehnično uskladitev podatkov dejanske rabe na zemljišču v njegovi lasti z dejanskim stanjem. Pristojni upravljavci javne prometne infrastrukture so:

Upravljavec javne prometne infrastrukture presodi utemeljenost predloga, po potrebi izvede uskladitev in o ugotovitvah obvesti lastnika zemljišča.

Če upravljavec javne prometne infrastrukture ne ugodi lastniku zemljišča oziroma mu v roku 60 dni po prejemu zahtevka ne odgovori, lahko lastnik zemljišča pri direkciji vloži zahtevek za uvedbo upravnega postopka uskladitve evidentiranega stanja z dejanskim stanjem. Direkcija izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje, na stroške pristojnega upravljavca infrastrukture. Če direkcija na podlagi elaborata sprememb ugotovi, da je upravljavec evidentiral podatek o dejanski rabi zemljišča skladno s predpisani metodologijo, zahtevo lastnika zemljišča zavrne.

Rastiščni koeficient

Rastiščni koeficient (RK) je pokazatelj kakovosti rastišča. Vezan je na gozdne združbe, ki uspevajo v določenem predelu gozda. Vsaki gozdni združbi je pripisan rastiščni koeficient. Njegova vrednost se giblje med 1 (najslabše rastišče) do 17 (najboljše rastišče). RK ne odraža trenutnega stanja gozdov (majhna lesna zaloga, majhni prirastki oziroma nekvalitetno drevje, grmovje, plezalke, ipd.), temveč njegovo trajno sposobnost proizvodnje lesa v primeru, da rastišče ne bi bilo spremenjeno zaradi delovanja človeka (prisotnost rastišču naravnih drevesnih vrst). RK ne odraža absolutnih vrednosti (npr. v m3), temveč so to le rangirana razmerja med povprečno višino načrtovanega poseka pri najnižjih in najvišjih rastiščnih koeficientih (1 do 17). 

Pobudo za spremembo rastiščnega koeficienta lastnik posreduje za posamezne parcele na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.si) po elektronski ali običajni pošti.

Odprtost gozdov

Odprtost gozdov je pokazatelj možnosti spravila lesa na določeni parceli ne glede na vrsto spravilnega sredstva. Izraža se v odstotkih oziroma v kakšnem deležu je na določeni parceli možno spravilo lesa. Njena vrednost je med 0 % (spravilo na parceli ni možno) in 100 % (spravilo na parceli je v možno v celoti).

Pripombe glede odstotka odprtosti gozdov lastnik posreduje za posamezne parcele na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (www.zgs.si) po elektronski ali običajni pošti.

Ostali podatki o parcelah

Postopek evidentiranja, urejanja ali spreminjanja podatkov parcele (parcelacija, komasacija, ureditev meje, izravnava meje, nova izmera, evidentiranje zemljišča pod stavbo, lokacijska izboljšava, boniteta, itd) izvede Geodetska Uprava Republike Slovenije na zahtevo lastnika. Navodila za urejanje podatkov parcel so dostopna na e-upravi.

Navodila za urejanje podatkov stavb in delov stavb so dostopni na e-upravi.

Za urejanje podatkov posebnih enot vrednotenja se obrnite na pos.umvn@gov.si.

Ugotavljanje posebnih okoliščin

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) v 30. členu določa, da bodo lastniki lahko vložili vlogo za uveljavljanje posebnih okoliščin po uveljavitvi nove Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin, kar se bo zgodilo predvidoma v letu 2024.

Včasih ima posamezna nepremičnina poleg običajnih lastnosti še neko posebno lastnost, ki se v evidenci vrednotenja ne vodi in zaradi katere njena tržna vrednost izrazito odstopa od primerljivih nepremičnin v soseščini. Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1) v tem primeru lastniku omogoča, da to lastnost uveljavi v postopku ugotavljanja posebne okoliščine in s tem zniža ali zviša posplošeno vrednost, ki je sicer določena z modeli množičnega vrednotenja. Da lahko govorimo o posebni okoliščini, se mora posplošena vrednost enote vrednotenja zaradi vpliva posebne okoliščine spremeniti za vsaj 20% oziroma v primeru nepremičnin s posplošeno vrednostjo nad 1 mio €, za več kot 200.000 €, ob utemeljenem predvidevanju, da bo vpliv posebne okoliščine trajal vsaj eno leto.

Razlaga osnovnih pojmov

Enota vrednotenja je najmanjši del nepremičnine, ki se vrednoti z enim modelom vrednotenja in je lahko:

  • del stavbe, skupaj s sorazmernim deležem zemljišča pod stavbo, ali
  • del parcele, ki se določi na podlagi klasifikacij namenske in dejanske rabe zemljišč, brez zemljišč pod stavbo.

Posebna enota vrednotenja je del, ena ali več nepremičnin, ki se po kriteriju najgospodarnejše rabe zaradi opravljanja posebne dejavnosti (bencinskih servisov, marin in pristanišč ali pridobivanja električne energije) vrednotijo kot ena enota.

Pripis vrednosti je avtomatiziran računalniško podprt proces, s katerim se nepremičninam v evidenci vrednotenja izračuna in zapiše posplošena vrednost.

Zbirno potrdilo je dokument, ki je namenjen posameznemu lastniku ali upravljavcu. Vsebuje matične podatke iz evidence vrednotenja za vse parcele in dele stavb, ki jih ima posameznik v lasti.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.