Skoči na glavno vsebino

Moje izbrane aplikacije

Javni geodetski podatki (JGP)

Uskladitev podatkov v katastru nepremičnin

Dostopi do storitev

Javni dostop

Dostop do podatkov za splošno javnost

Osebni dostop

Dostop do podatkov za posameznike

Dostop z registracijo

Dostop do podatkov za registrirane uporabnike

Kataster nepremičnin

Kataster nepremičnin je zasnovan kot uradna evidenca podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb, ki omogoča vpis stvarnih pravic na njih (ali njihovih delih) v zemljiški knjigi. Kataster nepremičnin je torej temeljna evidenca podatkov Republike Slovenije o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin.

Informacijski sistem kataster

Do sprejema Zakona o katastru nepremičnin (ZKN) je geodetska uprava vodila zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Vodenje treh nepremičninskih evidenc, ki jih vodi isti organ, je izkazalo potrebo po vzpostaviti sodobnega informacijskega sistema evidentiranja podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v enotni evidenci – katastra nepremičnin. Vpis vseh podatkov o nepremičninah v isti evidenci z ustreznim nadzornim sistemom odpravlja nevarnost povzročitve neskladij, ki so oziroma bi lahko nastala v primeru nepovezanega vpisa v treh evidencah. Način povezane uskladitve podatkov o nepremičnini, kadar se spremenijo nekateri podatki o njej, omogoča večjo konsistentnost podatkov.

Evidentiranje parcel, stavb in delov stavb ter (fizične) povezave med njimi, določeno v Zakonu o evidentiranju nepremičnin, je omogočalo vpis stvarnih pravic, ki se nanašajo na celotno nepremičnino, ni pa omogočalo lokacijsko natančnega vpisa, ki se nanaša le na del nepremičnine ali del sestavine nepremičnine (stavbna pravica, služnostna pravica). Zato se v ZKN ureja možnost vpisa lokacije območja (tudi bodoče) stavbne pravice/služnostne pravice, ki se nanaša na del nepremičnine oziroma sestavine, ter povezavo med evidentirano geolokacijo in vpisano pravico v zemljiški knjigi.

Kataster nepremičnin je sestavljen iz vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirke listin. Vpisani podatki o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirka listin se hranijo trajno. V katastru nepremičnin se vodijo podatki o območjih stavbnih pravic in podatki o območjih izvrševanja stvarnih služnosti ali nepravih stvarnih služnosti.

V katastru nepremičnin so, kot podatkovni sloji, tudi podatki o katastrskih občinah, dejanskih rabah zemljišč, območjih bonitete zemljišč v sloju območij bonitete zemljišč in sloj začasnih vpisov (območja stavbne pravice in podatki o območju izvrševanja stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti, preden o njih odloči zemljiška knjiga).

Podatki o stavbah

Stavba je pokrit objekt, v katerega se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. Stavba se lahko vpiše v kataster nepremičnin, ko je v taki gradbeni fazi, da je stavbo in njene dele stavb mogoče izmeriti. Zahteva za vpis stavbe v kataster nepremičnin se vloži v treh mesecih od dokončanja gradnje ali ob začetku uporabe stavbe, če se začne uporabljati pred dokončanjem gradnje iz prejšnje alineje.

Vsaka stavba ima vsaj en del stavbe. Del stavbe je funkcionalna celota prostorov v stavbi, primerna za samostojno uporabo, kadar je na stavbi vzpostavljena etažna lastnina, pa je del stavbe posamezni del stavbe v etažni lastnini.

Delom stavb lahko pripadajo tudi sestavine delov stavb. Te v naravi predstavljajo zemljišče, ki pripada delu stavbe (atrij, parkirišče). Sestavina dela stavbe se v kataster nepremičnin vpiše s poligonom, določenim z daljicami, ki jih določajo točke, številko parcele, na kateri sestavina dela stavbe leži, številko dela stavbe, ki mu sestavina dela stavbe pripada, identifikacijsko oznako sestavine dela stavbe, površino območja sestavine dela stavbe in vrsto sestavine dela stavbe.

V katastru nepremičnin se vodijo podatki o stavbah:

  • številka stavbe,
  • tloris stavbe,
  • podatek, s katero parcelo je stavba povezana,
  • tloris nadzemnega dela stavbe,
  • tloris podzemnega dela stavbe,
  • tloris zemljišča pod stavbo,
  • centroid stavbe,
  • najnižja višinska kota stavbe,
  • najvišja višinska kota stavbe,
  • karakteristična višina stavbe,
  • etaža,
  • število etaž,
  • bruto tlorisna površina stavbe,
  • hišna številka,
  • centroid hišne številke,
  • številka naslova,
  • leto izgradnje stavbe,
  • dovoljena raba stavbe,
  • podatki o priključkih (elektrika, kanalizacija, plin in vodovod),
  • število stanovanj in poslovnih prostorov v stavbi,
  • leto obnove fasade,
  • leto obnove strehe,
  • material nosilne konstrukcije,
  • tip položaja stavbe,
  • ali je stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice,
  • status stavbe.
  • V katastru nepremičnin se vodijo podatki o delih stavb:

  • številka dela stavbe,
  • poligon dela stavbe,
  • sestavina dela stavbe,
  • številka etaže glavnega vhoda v del stavbe,
  • neto tlorisna površina dela stavbe,
  • uporabna površina dela stavbe,
  • vrsta in površina prostorov,
  • lastnik,
  • upravljavec,
  • upravnik stavbe,
  • dejanska raba dela stavbe,
  • hišna številka,
  • številka stanovanja ali poslovnega prostora,
  • številka naslova,
  • dvigalo,
  • leto obnove inštalacij,
  • leto obnove oken,
  • prostornina rezervoarjev in silosov,
  • ali je del stavbe v etažni lastnini,
  • ali je del stavbe skupni del stavbe v etažni lastnini,
  • status dela stavbe.
  •  

Podatki o parcelah

Parcela je prostorsko odmerjeno zemljišče (del zemeljskega površja v naravi), ki leži v eni katastrski občini in je v katastru nepremičnin vpisana z mejo ter označena s parcelno številko. Parcela je tudi enota za pripis stvarnih pravic v zemljiški knjigi. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon.

 

V katastru nepremičnin se vodijo podatki o parcelah:

  • parcelna številka,
  • meja parcele,
  • urejenost meje parcele in urejenost parcele,
  • centroid parcele,
  • območje stavbne pravice,
  • območje služnosti,
  • površina parcele,
  • lastnik,
  • upravljavec,
  • dejanska raba zemljišč,
  • namenska raba zemljišč,
  • boniteta zemljišč,
  • odprtost zemljišča in rastiščni koeficient za parcele, ki so po dejanski rabi gozdna zemljišča,
  • podatek, s katero stavbo je parcela povezana,
  • občina, v kateri parcela leži,
  • omejitve spreminjanja mej parcele

    Kot del ali celotna parcela sta lahko na parceli odmerjeni območji stavbne pravice in pravice služnosti. Stavbno pravico in pravico služnosti kot stvarni pravici ureja Stvarnopravni zakonik. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) pa določa, da se v katastru nepremičnin vodijo podatki o obsegu stavbne pravice (območje stavbne pravice) oziroma podatki o obsegu izvrševanja stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti (območje služnosti). Ureditev ZKN je opredeljena kot možnost, ne dolžnost – je stvar proste izbire oziroma lastne odločitve posameznih subjektov, ali želijo lokacijo stavbne pravice oziroma služnosti natančno določiti in jo vpisati v kataster nepremičnin ali ne. ZKN določa način vpisa v kataster nepremičnin – območje stavbne pravice oziroma območje služnosti se vpiše po parcelah s poligoni območja stavbne pravice oziroma poligoni območja služnosti. Parceli, na kateri leži, se pripiše identifikacijska oznaka območja stavbne pravice oziroma identifikacijska oznaka območja služnosti, ter površina območja stavbne pravice oziroma območja služnosti  na parceli. Površina območja stavbne pravice oziroma območja služnosti se določi na podlagi preseka poligona območja stavbne pravice oziroma poligona območja služnosti in mej parcel.

    Stavbna pravica in služnost se vzpostavi z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa pravice v zemljiško knjigo se podatki o območju stavbne pravice oziroma območju služnosti (za katerega se načrtuje, da bo na njem vzpostavljena stavbna pravica ali služnost) začasno vpišejo v sloj začasnih vpisov. Dejanski vpis v kataster nepremičnin se izvrši šele po vzpostavitvi stvarnih pravic v zemljiški knjigi. Zaradi povezanosti informacijskih sistemov bo prevedba iz »začasnega« vpisa v »pravi« vpis izvršena, ko bo informacijski sistem zemljiške knjige to informacijo posredoval informacijskemu sistemu kataster.

    Po prevedbi območij stvarnih pravic iz »začasnega« vpisa v »pravi«, se za namene katastrskih postopkov po ZKN iz zemljiške knjige prevzamejo naslednji podatki:

    • o stavbni pravici:
      • identifikacijska oznaka stavbne pravice kot nepremičnine, s katero je ta stavbna pravica vpisana v zemljiško knjigo, in
      • podatki o imetniku stavbne pravice:
      • za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
      • za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe. 
    • o stvarni služnosti ali nepravi stvarni služnosti:
      • identifikacijska oznaka, s katero je ta stvarna služnost ali neprava stvarna služnost vpisana v zemljiško knjigo, in
      • parcelna številka gospodujoče nepremičnine oziroma podatki o imetniku neprave stvarne služnosti:
      • za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
      • za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.

    Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.
    Zakonodaja, ki ureja evidentiranje dejanske rabe zemljišč v katastru nepremičnin, je objavljena na spletni strani Geodetske uprave.

    V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o katastrskih občinah (Uradni list RS, št. 139/2021).

    KATASTRSKI DOHODEK

    Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj za davčne namene in druge javne namene določa:

    • Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/16),
    • Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2017–2019  (Uradni list RS št. 64/16) in
    • Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020–2022  (Uradni list RS št. 39/19). 

    Za potrebe izvajanja ZUKD-2 Geodetska uprava izvede samo pripis katastrskega dohodka na posamezno parcelo. Pripis je rezultat formule, ki izhaja iz pravil zakona (ZUKD-2) in tabel Uredbe o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za določeno obdobje. Pri izračunu so upoštevani tudi nekateri podatki posamezne parcele, ki jih v katastru vodi geodetska uprava (površina, dejanska raba, boniteta, rastiščni koeficient, delež morebitnih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi) in so javno dostopni v Javnem vpogledu v podatke o nepremičninah.


    Pripis katastrskega dohodka na parcelo

    Katastrski dohodek za kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za določeno obdobje (glej uredbo), ki ustreza pripisani kmetijski dejanski rabi zemljišč in boniteti zemljišča posamezne parcele, pomnoži s površino posamezne dejanske rabe parcele v hektarjih.

    Katastrski dohodek za gozdna kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti rastiščnega koeficienta posamezne parcele, pomnoži s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih in se sešteje z vrednostjo katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na boniteto (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti bonitete posamezne parcele, pomnožene s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih.

    V primeru, da je na parceli evidentirano območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, za vsako posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja (glej uredbo), izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic iz uredbe.  Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se za delež  tega območja parcele, pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka, upošteva najvišji odstotek zmanjšanja.

    Na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZUKD-2 se: 
    V letu 2017 se katastrski dohodek in pavšalna ocena dohodka na čebelji panj pripišeta v vrednosti 40 %, v letu 2018 v vrednosti 55 % in v letu 2019 v vrednosti 75 % katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj, ugotovljenega na podlagi tega zakona. V letu 2020 pa v vrednosti 100% obračuna glede na veljavna pravila in lestvice.

    Vrednosti v lestvicah za obdobje 2020-2022 so višje kot v preteklem obdobju (2017-2019).

    Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
    barva kontrasta
    velikost besedila
    označitev vsebine
    povečava

    Hvala za vaš odziv

    Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.