Skoči na glavno vsebino

Moje izbrane aplikacije

Javni geodetski podatki (JGP)

Uskladitev podatkov v katastru nepremičnin

Dostopi do storitev

Javni dostop

Dostop do podatkov za splošno javnost

Osebni dostop

Dostop do podatkov za posameznike

Dostop z registracijo

Dostop do podatkov za registrirane uporabnike

Register naslovov

Register naslovov je evidenca podatkov o naslovih. Sestavljen je iz vpisanih podatkov o naslovu, ki se trajno hranijo v podatkovni zbirki.

Vsebina registra naslovov:
•    številka naslova,
•    naslov,
•    centroid naslova,
•    prostorske enote iz registra prostorskih enot na območju katerih je centroid naslova.

Številka naslova je identifikacijska oznaka, ki jo dodeli Geodetska uprava.

Naslov sestavljajo podatek o občini, naselju, ulici, hišni številki ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja oziroma številka poslovnega prostora, če obstajata.

Centroid naslova je določen znotraj tlorisa stavbe.

Številka naslova, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja ali številka poslovnega prostora, če obstajata, se prevzamejo iz katastra nepremičnin in registra prostorskih enot.

Podatki o prostorskih enotah, na območju katerih je centroid naslova, se prevzamejo iz registra prostorskih enot s presekom centroida naslova in območij prostorskih enot.

Podatke registra naslovov informacijski sistem kataster določi, kadar se določi nova številka naslova, se spremenijo podatki, ki se prevzemajo iz katastra nepremičnin, ali se spremenijo meje območja, imena ali šifre prostorskih enot.

Če se zaradi vpisa spremembe stavbe ali vpisa spremembe številk stanovanj in številk poslovnih prostorov spremeni številka naslova, informacijski sistem kataster to spremembo sporoči centralnemu registru prebivalstva.
 

Register naslovov je v večini evropskih držav eden pomembnejših registrov, ki ga vodi in vzdržuje organ državne uprave z namenom souporabe in delovanja javne uprave. Vzpostavitev in delovanje registra naslovov pomeni zagotavljanje delovanja infrastrukture za prostorske informacije in s tem pogojev za delovanje medopravilne javne uprave tako v državi kot tudi na evropski ravni. Zato se z Zakonom o katastru nepremičnin vzpostavlja register naslovov kot nova evidenca.

Naslovi služijo več splošnim namenom, kot so določanje lokacije, identifikacija, določanje pravne pristojnosti, razvrščanje, dostava pošiljk in ukrepanje v nujnih primerih. Poenotenje podatkov o naslovih je potrebno tudi zaradi izboljšanja medopravilnosti informacij o naslovih med državami članicami Evropske unije.

Področje registracije naslovov ureja vrsta mednarodnih predpisov in priporočil:

  • Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14.marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (v nadaljevanju INSPIRE) Vsi zahtevani podatki iz direktive INSPIRE so smiselno vključeni tudi v register naslovov, ki je določen z Zakonom o katastru nepremičnin (v nadaljevanju ZKN).
  • Poleg ureditve v direktivi INSPIRE je register naslovov opredeljen kot ključna ali referenčna zbirka podatkov tudi v dokumentih odbora strokovnjakov za globalno upravljanje s prostorskimi informacijami, ki deluje v okviru Organizacije združenih narodov - OZN (UN GGIM). Najbolj očitna uporaba naslovov je fizična dostava pošte, vendar moč podatkov o naslovu narašča v digitalni dobi, kjer je ključna sposobnost geokodiranja objektov. Veliko informacij je povezanih z naslovi in postopek geokodiranja podatkovnih zbirk omogoča, da se te informacije povežejo s fizično lokacijo. Tako imajo podatki o naslovih veliko gospodarsko vrednost, na primer pri trženju in logistiki. Prav tako podatki o naslovih omogočajo učinkovito delovanje javne uprave na vseh ravneh. Dobro upravljanje prostora pa je tudi predpogoj za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Vsebina registra naslovov je tudi predpogoj za izvajanje točkovne statistike, kot jo priporoča OZN v dokumentih UN GGIM Evropa, in je ključni vir podatkov pri izvedbi popisov.
  • Zakon o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) določa, da naslov v Republiki Sloveniji sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata. Že v preteklosti je bila zakonska ureditev, ki je določala povezovanje registra stalnega prebivalstva z registrom prostorskih enot in registrom nepremičnin, iz katerih so se pridobivali podatki o naslovu, povezavi stavbe z naslovi ter drugi tehnični podatki, potrebni za vodenje registra stalnega prebivalstva.

Register naslovov, evidenca podatkov o naslovih v Republiki Sloveniji je sestavljen iz zadnje vpisanih podatkov o naslovu, povezan je z registrom stalnega prebivalstva in z ostalimi registri informacijskega sistema upravnih notranjih zadev ter s poslovnim registrom Slovenije/Sodnim registrom, kot tudi z zbirkami, ki jih vodi in vzdržuje Statistični urad Republike Slovenije. Z njim nadomeščamo v preteklosti uporabljeno izmenjavo podatkov prek strojnega identifikatorja HS_MID in prek izmenjave podatkov o številkah stanovanj in številkah poslovnih prostorov kot samostojnih podatkov.

Pri vzpostavitvi registra naslovov kot samostojnega registra ohranjamo vse pretekle funkcionalnosti in lastnosti predvsem na področju enolične identifikacije posameznega naslova. Podatki v registru naslovov na čitljiv način beležijo določeno lokacijo nepremičnine. V ta namen je v registru naslovov enolični identifikator (številka naslova), ki omogoča uporabniku, da se razlikuje od sosednjih naslovov, kot tudi geografski položaj, ki posameznim uporabnikom omogoča, da prostorsko najde naslov. Človeku berljiv podatek je v registru naslovov opredeljen kot »naslov« in je enak, kot v Zakonu o prijavi prebivališča - ZPPreb-1 (občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja, če obstajata). Geografski položaj je predstavljen kot geografska točka v prostoru in ga predstavlja centroid naslova.

Zaradi enolične povezave katastra nepremičnin z zbirkami podatkov, ki uporabljajo podatke o naslovu, predvsem zaradi sporočanja sprememb o naslovu, ZKN določa, da se v katastru nepremičnin določi številka naslova. Pojem »naslov« ustreza pojmu »naslov v Republiki Sloveniji« iz ZPPreb-1, ki ga sestavljajo občina, naselje, ulica, hišna številka ter dodatek k hišni številki in številka stanovanja/poslovnega prostora, če obstajata.

Številka naslova se določi za stavbe, ki imajo določeno hišno številko in za stanovanja in poslovne prostore, ki imajo določeno številko stanovanja oziroma številko poslovnega prostora. Številka stanovanja in številka poslovnega prostora se določita le v stavbi, ki ima določeno hišno številko.

Podatki o naslovu se vodijo v registru naslovov in se izkazujejo na podlagi povezave podatkov katastra nepremičnin in registra prostorskih enot. Z uvedbo številke naslova in določbe o prepovedi ponovne uporabe ukinjene številke naslova za ohranjanje pravilnih relacij poskrbi informacijski sistem kataster. Uporabnik na tak način pridobi enolično informacijo in prek novo določene številke naslova vse podatke, ki jih potrebuje.

Ob spremembah številk naslovov (ko se ena ali več številk naslova ukine in se določi ena ali več novih številk naslovov), bo informacijski sistem kataster uporabnikom zagotavljal tudi podatek, iz katerih številk naslovov so nastale nove številke naslovov. Pri združitvi bo namesto dveh ali več številk naslovov nastala ena številka, pri delitvi pa iz ene številke naslova dve ali več novih številk naslovov.

Register naslovov se ne vodi po pravilih upravnega postopka: ko se bo na zahtevo stranke določila ali spremenila hišna številka (ki se vodi v katastru nepremičnin), se bo v registru naslovov s prevzemom podatkov in/ali s presekom sestavila skupina podatkov, ki se vodi v registru naslovov.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava

Hvala za vaš odziv

Če želite na vaš odziv prejeti odgovor odgovorne institucije, lahko zaprosite za odgovor.

Pomagajte nam izboljšati spletišče
Ste našli informacije, ki ste jih iskali?
DA NE