Kataster nepremičnin
Kataster nepremičnin je zasnovan kot uradna evidenca podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb, ki omogoča vpis stvarnih pravic na njih (ali njihovih delih) v zemljiški knjigi. Kataster nepremičnin je torej temeljna evidenca podatkov Republike Slovenije o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, ki izkazuje dejansko stanje nepremičnin.
Do sprejema Zakona o katastru nepremičnin (ZKN) je geodetska uprava vodila zemljiški kataster, kataster stavb in register nepremičnin. Vodenje treh nepremičninskih evidenc, ki jih vodi isti organ, je izkazalo potrebo po vzpostaviti sodobnega informacijskega sistema evidentiranja podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb v enotni evidenci – katastra nepremičnin. Vpis vseh podatkov o nepremičninah v isti evidenci z ustreznim nadzornim sistemom odpravlja nevarnost povzročitve neskladij, ki so oziroma bi lahko nastala v primeru nepovezanega vpisa v treh evidencah. Način povezane uskladitve podatkov o nepremičnini, kadar se spremenijo nekateri podatki o njej, omogoča večjo konsistentnost podatkov.
Evidentiranje parcel, stavb in delov stavb ter (fizične) povezave med njimi, določeno v Zakonu o evidentiranju nepremičnin, je omogočalo vpis stvarnih pravic, ki se nanašajo na celotno nepremičnino, ni pa omogočalo lokacijsko natančnega vpisa, ki se nanaša le na del nepremičnine ali del sestavine nepremičnine (stavbna pravica, služnostna pravica). Zato se v ZKN ureja možnost vpisa lokacije območja (tudi bodoče) stavbne pravice/služnostne pravice, ki se nanaša na del nepremičnine oziroma sestavine, ter povezavo med evidentirano geolokacijo in vpisano pravico v zemljiški knjigi.
Kataster nepremičnin je sestavljen iz vpisanih podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirke listin. Vpisani podatki o parcelah, stavbah in delih stavb ter zbirka listin se hranijo trajno. V katastru nepremičnin se vodijo podatki o območjih stavbnih pravic in podatki o območjih izvrševanja stvarnih služnosti ali nepravih stvarnih služnosti.
V katastru nepremičnin so, kot podatkovni sloji, tudi podatki o katastrskih občinah, dejanskih rabah zemljišč, območjih bonitete zemljišč v sloju območij bonitete zemljišč in sloj začasnih vpisov (območja stavbne pravice in podatki o območju izvrševanja stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti, preden o njih odloči zemljiška knjiga).
Vpis ali spreminjanje podatkov katastra nepremičnin v grobem poteka na tri načine:
- Podatki katastra nepremičnin se v večji meri spreminjajo z elaboratom, ki ga izdela geodetsko podjetje, nato pa le-ta elaborat tudi vloži v kataster nepremičnin. Za spreminjanje teh podatkov je prvi korak lastnika naročilo elaborata za vpis ali spremembo podatkov katastra nepremičnin pri geodetskem podjetju ali projektantu.
- Nekaj podatkov – predvsem podatkov o stavbah in delih stavb je možno spreminjati preko zahteve brez elaborata, to pomeni, da jih lahko lastnik spremeni sam preko obrazcev in dokazil.
- V katastru nepremičnin se vodijo tudi podatki, ki se prevzemajo iz drugih evidenc in so vzpostavljeni na podlagi drugih zakonov. Podatki o lastništvu se prevzemajo od zemljiške knjige, podatki o namenski rabi zemljišč od občin in podatki o dejanski rabi zemljišč od različnih matičnih upravljavcev podatkov. Ti podatki se ob upoštevanju pravila matičnosti evidenc spreminjajo v matični evidenci in nato prevzemajo v kataster nepremičnin, pri dejanskih rabah zemljišč pa jih nato še grafično presekamo s parcelami, da dobimo podatek o dejanski rabi zemljišč za vsako parcelo. To pomeni, da morajo lastniki nepremičnin te prevzete podatke spreminjati po postopkih in pri organih, ki matične podatke urejajo oziroma vodijo.
Podatki o stavbah
Stavba je pokrit objekt, v katerega se lahko vstopi in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti. Stavba se lahko vpiše v kataster nepremičnin, ko je v taki gradbeni fazi, da je stavbo in njene dele stavb mogoče izmeriti. Zahteva za vpis stavbe v kataster nepremičnin se vloži v treh mesecih od dokončanja gradnje ali ob začetku uporabe stavbe, če se začne uporabljati pred dokončanjem gradnje iz prejšnje alineje.
Vsaka stavba ima vsaj en del stavbe. Del stavbe je funkcionalna celota prostorov v stavbi, primerna za samostojno uporabo, kadar je na stavbi vzpostavljena etažna lastnina, pa je del stavbe posamezni del stavbe v etažni lastnini.
Delom stavb lahko pripadajo tudi sestavine delov stavb. Te v naravi predstavljajo zemljišče, ki pripada delu stavbe (atrij, parkirišče). Sestavina dela stavbe se v kataster nepremičnin vpiše s poligonom, določenim z daljicami, ki jih določajo točke, številko parcele, na kateri sestavina dela stavbe leži, številko dela stavbe, ki mu sestavina dela stavbe pripada, identifikacijsko oznako sestavine dela stavbe, površino območja sestavine dela stavbe in vrsto sestavine dela stavbe.
Podatki, ki se v katastru nepremičnin vodijo o stavbah
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o stavbah:
- številka stavbe,
- tloris stavbe,
- podatek, s katero parcelo je stavba povezana,
- tloris nadzemnega dela stavbe,
- tloris podzemnega dela stavbe,
- tloris zemljišča pod stavbo,
- centroid stavbe,
- najnižja višinska kota stavbe,
- najvišja višinska kota stavbe,
- karakteristična višina stavbe,
- etaža,
- število etaž,
- bruto tlorisna površina stavbe,
- hišna številka,
- centroid hišne številke,
- številka naslova,
- leto izgradnje stavbe,
- dovoljena raba stavbe,
- podatki o priključkih (elektrika, kanalizacija, plin in vodovod),
- število stanovanj in poslovnih prostorov v stavbi,
- leto obnove fasade,
- leto obnove strehe,
- material nosilne konstrukcije,
- tip položaja stavbe,
- ali je stavba zgrajena na podlagi stavbne pravice,
- status stavbe.
Podatki, ki se v katastru nepremičnin vodijo o delih stavb
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o delih stavb:
- številka dela stavbe,
- poligon dela stavbe,
- sestavina dela stavbe,
- številka etaže glavnega vhoda v del stavbe,
- neto tlorisna površina dela stavbe,
- uporabna površina dela stavbe,
- vrsta in površina prostorov,
- lastnik,
- upravljavec,
- upravnik stavbe,
- dejanska raba dela stavbe,
- hišna številka,
- številka stanovanja ali poslovnega prostora,
- številka naslova,
- dvigalo,
- leto obnove inštalacij,
- leto obnove oken,
- prostornina rezervoarjev in silosov,
- ali je del stavbe v etažni lastnini,
- ali je del stavbe skupni del stavbe v etažni lastnini,
- status dela stavbe.
Podatki o stavbi in delu stavbe, ki se spreminjajo z elaboratom
Stavba je objekt, v katerega lahko človek vstopi, in ki je namenjen njegovemu bivanju, opravljanju poslovne dejavnosti ali zaščiti ter ga ni mogoče prestaviti brez škode za njegovo substanco. Stavba ima en del ali več delov. Vsi spodaj našteti podatki se spreminjajo z elaboratom geodetskega podjetja ali projektanta.
V kolikor stavba ni vpisana v kataster nepremičnin kot »katastrsko vpisana stavba« in je potrebno spremeniti podatke, naštete spodaj, je potrebno to izvesti z vpisom stavbe v kataster nepremičnin. V kolikor je stavba vpisana v kataster nepremičnin kot »katastrsko vpisana stavba« in je potrebno spremeniti podatke, naštete spodaj, je potrebno izvesti spremembo podatkov katastra nepremičnin;
Podatki, ki se vpisujejo v kataster nepremičnin:
- identifikacijske oznake,
- lega in oblika stavbe (tlorisi stavbe) in delov stavbe,
- višine stavbe,
- neto tlorisna površina dela stavbe,
- dejanska raba dela stavbe,
- število etaž,
- številka etaže,
- številka pritlične etaže,
- leto izgradnje
in
- ostali podatki, ki se lahko spreminjajo z vprašalniki.
Organ pristojen za odločanje
Za vodenje postopka in izdajo odločbe je pristojna Geodetska uprava.
Vloga
Zahtevi mora biti priložen elaborat, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant.
Podatki o stavbi in delu stavbe, ki se spreminjajo brez elaborata (z vprašalniki)
Na podlagi vprašalnika lahko lastnik spreminja naslednje podatke katastra nepremičnin:
- o stavbi: podatki o priključkih (elektrika, kanalizacija, vodovod, plin), o letu obnov (fasada, streha), o materialu nosilne konstrukcije, o tipu položaja stavbe, o številu etaž*, o višini etaže, o številki etaže*, o številki pritlične etaže*, o letu izgradnje stavbe*.
- o delu stavbe: o letih obnov (okna, inštalacije), o dvigalu, o številki etaže glavnega vhoda v del stavbe, o številki stanovanja ali poslovnega prostora, o površini prostorov v okviru neto tlorisne površine, o vrstah prostorov, o dejanski rabi delov stavbe*, o upravniku, za rezervoarje in silose pa še njihova prostornina.
Podatki označeni z * se lahko spreminjajo z vprašalnikom le, v kolikor je stavba ali del stavbe vpisana v kataster nepremičnin s statusom »katastrsko vpisana stavba« oz. »katastrsko vpisan del stavbe«.
Postopek
Lastnik spremenjene podatke geodetski upravi sporoči z izpolnitvijo vprašalnika. Izpolnjen vprašalnik po navadni ali elektronski pošti pošlje na katerokoli območno geodetsko upravo, ali osebno vloži pri katerikoli območni geodetski upravi.
Prejet vprašalnik se obravnava kot predlog za vpis sprememb podatkov v kataster nepremičnin. Za ugotavljanje dejanskega stanja lastniki predložijo tudi dokazila, ki izkazujejo spremembe podatkov (npr. fotografije). O predlaganih spremembah podatkov geodetska uprava odloči z odločbo v upravnem postopku z odločbo, v tem postopku pa se ne plača upravne takse.
Podatkov o legi in obliki stavbe (tlorisi stavbe, višine stavbe), o neto tlorisni površini dela stavbe in podatkov zgoraj označenih z *, če stavba ali del stavbe ni vpisan v kataster nepremičnin s katastrskim statusom, ni mogoče spreminjati preko vprašalnikov. Za spremembo teh podatkov je treba naročiti elaborat pri geodetskem podjetju ali projektantu, ki nato vloži zahtevo za vpis stavbe v kataster nepremičnin ali zahtevo za spremembo podatkov v katastru nepremičnin v informacijski sistem kataster.
Organ pristojen za odločanje
Za vodenje postopka in izdajo odločbe je pristojna Geodetska uprava.
Vloga
Podatki o parcelah
Parcela je prostorsko odmerjeno zemljišče (del zemeljskega površja v naravi), ki leži v eni katastrski občini in je v katastru nepremičnin vpisana z mejo ter označena s parcelno številko. Parcela je tudi enota za pripis stvarnih pravic v zemljiški knjigi. Meja parcele razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Meja parcele se v katastru nepremičnin vodi kot poligon, določen z daljicami, ki jih določajo točke. Točke se določijo na vsakem lomu in vsakem stiku meje parcele. Točka je lokacijski podatek, njen položaj je določen s koordinatami v državnem prostorskem koordinatnem sistemu.
Podatki, ki se v katastru nepremičnin vodijo o parcelah
V katastru nepremičnin se vodijo podatki o parcelah:
- parcelna številka,
- meja parcele,
- urejenost meje parcele in urejenost parcele,
- centroid parcele,
- območje stavbne pravice,
- območje služnosti,
- površina parcele,
- lastnik,
- upravljavec,
- dejanska raba zemljišč,
- namenska raba zemljišč,
- boniteta zemljišč,
- odprtost zemljišča in rastiščni koeficient za parcele, ki so po dejanski rabi gozdna zemljišča,
- podatek, s katero stavbo je parcela povezana,
- občina, v kateri parcela leži,
- omejitve spreminjanja mej parcele.
Parcelna številka, urejenost meje, urejenost parcele in površina
Osnovna enota za vodenje podatkov v katastru nepremičnin je katastrska občina. Vsi podatki katastra nepremičnin na območju Republike Slovenije so enotno definirani s šifro katastrske občine in z identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine.
Parcelna številka se izkazuje tako, da se izpiše: beseda »parcela«, po presledku šifra katastrske občine, po presledku številka parcele, ki je določena v okviru katastrske občine, ki ji sledita poševnica in poddelilka, če je ta določena.
Parcelna številka se lahko izkazuje tudi tako, da se izpiše: besedilo »katastrska občina«, po presledku šifra katastrske občine, po presledku ime katastrske občine, po presledku beseda »parcela«, po presledku številka parcele, ki je določena v okviru katastrske občine, ki ji sledita poševnica in poddelilka, če je ta določena.
Za parcele označene s »stavbno parcelno številko« se parcelna številka izkazuje tako da se pred številko parcele, ki je določena v okviru katastrske občine, izpiše zvezdica »*«.
PRIMER izkazovanja parcelne številke:
parcela 123 12
parcela 123 24/2
parcela 123 *15
katastrska občina 123 Vrh parcela 12
katastrska občina 123 Vrh parcela 24/2
katastrska občina 123 Vrh parcela *15
Meja parcele, ki je v katastru nepremičnin vpisana na podlagi dokončnega upravnega akta, pravnomočne sodne odločbe ali drugega akta, s katerim se konča postopek alternativnega reševanja sporov, in ima koordinate točk določene s predpisano točnostjo, je urejena meja parcele. Parcela, ki ima urejeno celotno mejo, se v katastru nepremičnin označi kot urejena parcela.
Meje parcel s parcelnimi številkami na območju Republike Slovenije se grafično prikažejo v katastrskem načrtu.
Površina parcele se izračuna iz koordinat točk na meji parcele. Po zaključenem katastrskem postopku se površina parcele avtomatično izračuna na naslednje načine:
- Za nove in urejene parcele se površina parcele vedno izračuna iz koordinat točk na meji parcele
- Sprememba površin za neurejene parcele se vpiše v kataster nepremičnin, če je razlika med vpisano površino in izračunano površino večja od mejne vrednosti razlike površine. Mejna vrednost za spremembo površine je 10%. Če je razlika (absolutna vrednost) med vpisano (atributno) in izračunano (nova površina izračunana iz koordinat točk) površino večja od 10% vpisane površine, se neurejeni parceli izračuna površina iz koordinat. V nasprotnem primeru se površina ne spremeni.
Boniteta zemljišča
V katastru nepremičnin se vodi podatek o boniteti zemljišč, ki so po dejanski ali namenski rabi zemljišč opredeljena kot kmetijska ali gozdna zemljišča. Boniteta zemljišč je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča. Določi se na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov, neodvisno od mej parcel. Boniteta zemljišč se določi v obliki bonitetnih točk v razponu od 1 do 100 točk.
Boniteta zemljišč se v katastru nepremičnin vodi:
- v sloju območij bonitete zemljišč s poligoni in podatki o številu bonitetnih točk za območja, ki imajo enako število bonitetnih točk (v nadaljnjem besedilu: območja bonitete zemljišč),
- za parcele s številom bonitetnih točk za parcelo, ki je po dejanski rabi ali namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče.
Število bonitetnih točk za parcelo se avtomatsko izračuna, če se spremenijo meje parcele, območje bonitete zemljišč ali število bonitetnih točk za območje bonitete zemljišč.
Spremembo podatkov o boniteti zemljišča geodetska uprava izvede na zahtevo lastnika zemljišča. Obvezna priloga zahtevka je elaborat spremembe bonitete zemljišča, ki ga izdela geodetsko podjetje. Strokovna dela v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč, ki so podlaga za izdelavo elaborata spremembe bonitete izvaja oseba, ki je kmetijski oziroma gozdarski strokovnjak z ustrezno izobrazbo in s pooblastilom za bonitiranje.
Seznam strokovnjakov s pooblastilom
Sprememba bonitete zemljišč v okviru programa del državne geodetske službe
Seznami parcel, ki ležijo na spremenjenih območjih, po številkah zahteve:
Dejanska raba zemljišč
Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.
Od 1. aprila 2020 Geodetska uprava vodi skupni sloj dejanske rabe zemljišč, v katerem so prikazani podatki o dejanski rabi, ki jih posredujejo naslednji upravljavci matičnih evidenc dejanske rabe:
- dejansko rabo kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč posreduje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
- dejansko rabo vodnih zemljišč posreduje Direkcija Republike Slovenije za vode,
- dejansko rabo cestnih in železniških zemljišč posreduje Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo,
- dejansko rabo poseljenih zemljišč posreduje Ministrstvo za naravne vire in prostor,
- dejansko rabo stavb – tlorise – posreduje Geodetska uprava Republike Slovenije in
- dejanska raba neplodnih zemljišč nima določenega upravljavca.
Neplodna zemljišča so tista zemljišča, ki nimajo določene druge vrste dejanske rabe in ležijo nad 800 m nadmorske višine.
Na podlagi vsakodnevnega preseka skupnega sloja dejanske rabe s slojem parcel katastra nepremičnin se izračunajo in pripišejo deleži dejanskih rab na parcelo.
Dejanska raba – vodno zemljišče
Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je trajno ali občasno prisotna celinska voda (definicijo vodnega zemljišča opredeljuje 11. člen Zakona o vodah). Meja vodnega zemljišča tekočih celinskih voda se določi na podlagi stalne ali občasne prisotnosti tekočih celinskih voda in osnovne struge, vključno z brežino, ter na podlagi izrazite geomorfološke spremembe.
Postopek
Če lastnik zemljišča, katerega zemljišče ali del zemljišča je določeno kot vodno zemljišče meni, da se meja iz vodnega katastra ne ujema z dejanskim stanjem v naravi, lahko posreduje pisno pobudo za ugotovitev dejanskega stanja v naravi.
Organ pristojen za odločanje
Za vodenje postopka in izdajo odločbe je pristojna Direkcija Republike Slovenije za vode: gp.drsv@gov.si.
Vloga
Vloga mora vsebovati:
- ime in priimek oz. naziv pobudnika ter naslov,
- podatke o zemljišču, ki je določeno kot vodno zemljišče (parcelna številka in katastrska občina),
- utemeljitev pobude za ugotovitev dejanskega stanja vodnega zemljišča.
Dejanska raba - kmetijsko in gozdno zemljišče
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (definicija opredeljena v 165. členu Zakona o kmetijstvu). Vzpostavitev in vodenje evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč je v pristojnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Postopek
Če uporabnik podatkov iz evidence dejanske rabe ugotovi, da je podatek v evidenci različen od dejanskega stanja v naravi, lahko priglasi predlog za spremembo podatkov v evidenci dejanske rabe na ministrstvo.
Organ pristojen za odločanje
Za vodenje postopka je pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Če je predlog za spremembo vezan na gozd, ga ministrstvo posreduje Zavodu za gozdove Slovenije, da poda svoje mnenje.
Vloga
Predlog se lahko priglasi na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustno, pisno ali na elektronski naslov raba.mkgp@gov.si.
V predlogu je treba navesti:
- ime in priimek oz. naziv predlagatelja,
- naslov,
- lokacijo zemljišč, ki so predmet spremembe (geografske koordinate ali RABA_PID),
- kratek opis razloga za spremembo.
Dejanska raba - zemljišče javne cestne infrastrukture
Dejanska raba zemljišč javne cestne infrastrukture pomeni dejansko uporabo pozidanih zemljišč, na katerih so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega cestnega prometa, ter zemljišč potrebnih za uporabo teh objektov in naprav (definicijo opredeljuje 3. točka 2. člena Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture – ZEDRZ). Vzpostavitev in vodenje evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
Postopek
Če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi javne cestne infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v katastru nepremičnin in je bil oziroma bi moral biti evidentiran v skladu s tem zakonom (ZEDRZ), ne ujema z dejanskim stanjem, lahko vloži pri pristojnem upravljavcu predlog za uskladitev podatkov dejanske rabe javne cestne infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti z dejanskim stanjem (tehnični postopek uskladitve). Pristojni upravljavec za avtoceste je DARS, za državne ceste je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, za občinske ceste pa občina. Upravljavec uskladi podatek z dejanskim stanjem kot spremembo podatkov v evidenci in o tem obvesti lastnika zemljišča. Če upravljavec v evidenci ne uskladi evidentiranega stanja z dejanskim stanjem v roku 60 dni po prejemu zahteve oziroma o tem ne obvesti lastnika zemljišča, lahko lastnik zemljišča pri direkciji zahteva uvedbo postopka za uskladitev evidentiranega stanja z dejanskim stanjem (upravni postopek). Direkcija izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. Uskladitev se izvede na stroške pristojnega upravljavca. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se evidentira v evidenci.
Organ pristojen za odločanje
Za tehnični postopek uskladitve podatka z dejanskim stanjem je pristojen posamezni upravljavec javne cestne infrastrukture. Za vodenje upravnega postopka je pristojna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo gp.drsi@gov.si
Vloga
- Zahtevek za tehnični postopek uskladitve dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču lastnika
- Zahtevek za upravni postopek uskladitve dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču lastnika
K vlogi je potrebno priložiti:
- grafični prikaz obravnavanega stanja parcel z zarisom dejanskega stanja rabe zemljišč pod infrastrukturnimi objekti (DOF – Digitalni Ortofoto z vrisom meje dejanske rabe), s katerimi se lastnik ne strinja;
- dokazilo o so-lastništvu nepremičnin, za katere vlagate predlog za uvedbo tehničnega postopka uskladitve (če so-lastništvo ni razvidno iz zemljiške knjige);
- ročno podpisano pooblastilo lastnika, če vlogo oddaja tretja oseba v imenu lastnika;
- morebitne ostale priloge, s katerimi utemeljujete vaše navedbe.
Dejanska raba - zemljišče javne železniške infrastrukture
Dejanska raba zemljišč javne železniške infrastrukture pomeni dejansko uporabo pozidanih zemljišč, na katerih so objekti in naprave, potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, ter zemljišč potrebnih za uporabo teh objektov in naprav (definicijo opredeljuje 5. točka 2. člena Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture – ZEDRZ). Vzpostavitev in vodenje evidence dejanske rabe zemljišč javne železniške infrastrukture je v pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
Postopek
Če lastnik zemljišča meni, da se podatek o dejanski rabi javne železniške infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti, kot je razviden v katastru nepremičnin in je bil oziroma bi moral biti evidentiran v skladu s tem zakonom (ZEDRZ), ne ujema z dejanskim stanjem, lahko vloži pri pristojnem upravljavcu predlog za uskladitev podatkov dejanske rabe javne železniške infrastrukture na zemljišču v njegovi lasti z dejanskim stanjem (tehnični postopek uskladitve). Pristojni upravljavec za železnice je SŽ-Infrastruktura d.o.o.. Upravljavec uskladi podatek z dejanskim stanjem kot spremembo podatkov v evidenci in o tem obvesti lastnika zemljišča. Če upravljavec v evidenci ne uskladi evidentiranega stanja z dejanskim stanjem v roku 60 dni po prejemu zahteve oziroma o tem ne obvesti lastnika zemljišča, lahko lastnik zemljišča pri direkciji zahteva uvedbo postopka za uskladitev evidentiranega stanja z dejanskim stanjem (upravni postopek). Direkcija izvede uskladitev podatkov v evidenci na podlagi elaborata sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika, ki ga izdela geodetsko podjetje kot geodetsko storitev. Uskladitev se izvede na stroške pristojnega upravljavca. Elaborat sprememb podatkov dejanske rabe na zemljišču lastnika se evidentira v evidenci.
Organ pristojen za odločanje
Za tehnični postopek uskladitve podatka z dejanskim stanjem so pristojne SŽ-Infrastruktura, d.o.o.. Za vodenje upravnega postopka je pristojna Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo gp.drsi@gov.si.
Vloga
- Zahtevek za tehnični postopek uskladitve dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču lastnika
- Zahtevek za upravni postopek uskladitve dejanske rabe javne cestne ali javne železniške infrastrukture na zemljišču lastnika
K vlogi je potrebno priložiti:
- grafični prikaz obravnavanega stanja parcel z zarisom dejanskega stanja rabe zemljišč pod infrastrukturnimi objekti (DOF – Digitalni Ortofoto z vrisom meje dejanske rabe), s katerimi se lastnik ne strinja;
- dokazilo o so-lastništvu nepremičnin, za katere vlagate predlog za uvedbo tehničnega postopka uskladitve (če so-lastništvo ni razvidno iz zemljiške knjige);
- ročno podpisano pooblastilo lastnika, če vlogo oddaja tretja oseba v imenu lastnika;
- morebitne ostale priloge, s katerimi utemeljujete vaše navedbe.
Namenska raba zemljišč
Namenska raba prostora je s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo (definicija namenske rabe je opredeljena v 23. točki 3. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3). Namenska raba prostora se določa z občinskim prostorskim načrtom (OPN).
Postopek
Podatke o vrsti in deležu namenske rabe na parcelo natančno posredujejo občine Geodetski upravi RS. Napačen pripis namenske rabe, napačen delež ali napačno prevedbo klasifikacije namenske rabe iz Občinskega prostorskega načrta (OPN), popravi občina na zahtevo lastnika parcele na način, da preveri in grafično primerja (preseka) stanje podatkov OPN z veljavnimi grafičnimi podatki katastra nepremičnin. Namenske rabe določene z OPN v tem postopku ni mogoče spreminjati, sprememba podatkov OPN se lahko izvede le na pobudo, ki se obravnava po postopkih, kot jih določa Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3).
Organ pristojen za odločanje
Za vodenje postopka je pristojna občina, na območju katere se nepremičnina nahaja. Na spletni strani gov.si so dostopni tudi vsi podatki o naslovih občin.
Vloga
Zahteva za spremembo podatkov o namenski rabi v katastru nepremičnin
Obvestilo občinam - 15. 6. 2023
V stisnjenih (zip) datotekah, so za vsako občino posebej objavljeni seznami parcel, katerim je Geodetska uprava pripisala podatek o vrsti in deležu namenske rabe zemljišč, kot to določa Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin - ZMVN-1.
Datoteke za prenos namenske rabe za leto 2024
Datoteke za prenos namenske rabe za leti 2022 in 2023
Odprtost zemljišča in rastiščni koeficient za parcele, ki so po dejanski rabi gozdna zemljišča
Odprtost gozdov
Odprtost gozdov je pokazatelj možnosti spravila lesa na določeni parceli ne glede na vrsto spravilnega sredstva in je vrednost, izražena v odstotkih, ki pokaže, v kakšnem deležu je na določeni parceli možno spravilo lesa. Njena vrednost je med 0 % (spravilo na parceli ni možno) in 100 % (spravilo na parceli je v možno v celoti).
Postopek
Lastnik posreduje pripombe, glede odstotka odprtosti gozdov za posamezne parcele na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije po elektronski ali običajni pošti, v kolikor meni, da podatek v evidenci ne velja za njegovo parcelo.
Organ pristojen za odločanje
Naslovi posameznih območnih enot se nahajajo na http://www.zgs.si.
Vloga
V vlogi je treba navesti:
- ime in priimek oz. naziv predlagatelja,
- naslov stalnega prebivališča,
- številko parcele,
- številko in ime katastrske občine ali ID parcele
pisno obrazložitev (po potrebi).
Rastiščni koeficient
Rastiščni koeficient (RK) je pokazatelj kakovosti rastišča in je vezan na gozdne združbe, ki uspevajo v določenem predelu gozda, oziroma je vsaki gozdni združbi pripisan rastiščni koeficient. Njegova vrednost se giblje med 1 (najslabše rastišče) do 17 (najboljše rastišče). RK ne odraža trenutnega stanja gozdov (majhna lesna zaloga, majhni prirastki oziroma nekvalitetno drevje, grmovje, plezalke, ipd.), temveč njegovo trajno sposobnost proizvodnje lesa v primeru, da rastišče ne bi bilo spremenjeno zaradi delovanja človeka (prisotnost rastišču naravnih drevesnih vrst). Hkrati pa je potrebno poudariti, da RK ne odraža absolutnih vrednosti (npr. v m3), temveč je relativni pokazatelj kakovosti gozdne združbe (rang). Izraža se v razponih od najslabše (RK=1) do najboljše gozdne združbe (RK= 17) v odnosu na povprečni lesno proizvodni potencial drugih gozdnih združb. RK je po gozdnih združbah opredeljen v prilogi Pravilnika o določitvi gozdne združbe in rastiščnega koeficienta za gozdno parcelo (Ur. l. 11/2017)
Postopek
Lastnik na Zavod za gozdove Slovenije vloži pobudo o ustreznosti upoštevanja fitocenoloških podlag za določitev RK skladno s 3., 4. in 5. členom Pravilnika o določitvi gozdne združbe in rastiščnega koeficienta za gozdno parcelo (Ur. l. 11/2017). V pobudi lastnik navede svoje osebno ime, naslov stalnega prebivališča ter za vsako parcelo, za katero želi proučitev RK, številko parcele, številko in ime katastrske občine ali ID parcele, ter pisno utemelji svojo pobudo. Strokovni svet pristojne območne enote Zavoda pobudo obravnava v roku 90 dni po vložitvi in lastnika obvesti o odločitvi najkasneje v 14 dneh od sprejema odločitve.
Organ pristojen za odločanje
Naslovi posameznih območnih enot se nahajajo na http://www.zgs.si.
Vloga
Pobudo za spremembo rastiščnega koeficienta lastnik posreduje na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove
V pobudi je treba navesti:
- ime in priimek oz. naziv predlagatelja,
- naslov stalnega prebivališča,
- številko parcele,
- številko in ime katastrske občine ali ID parcele,
- pisno utemeljitev pobude.
Območje stavbne pravice in območje služnosti
Kot del ali celotna parcela sta lahko na parceli odmerjeni območji stavbne pravice in pravice služnosti. Stavbno pravico in pravico služnosti kot stvarni pravici ureja Stvarnopravni zakonik. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) pa določa, da se v katastru nepremičnin vodijo podatki o obsegu stavbne pravice (območje stavbne pravice) oziroma podatki o obsegu izvrševanja stvarne služnosti ali neprave stvarne služnosti (območje služnosti). Ureditev ZKN je opredeljena kot možnost, ne dolžnost – je stvar proste izbire oziroma lastne odločitve posameznih subjektov, ali želijo lokacijo stavbne pravice oziroma služnosti natančno določiti in jo vpisati v kataster nepremičnin ali ne. ZKN določa način vpisa v kataster nepremičnin – območje stavbne pravice oziroma območje služnosti se vpiše po parcelah s poligoni območja stavbne pravice oziroma poligoni območja služnosti. Parceli, na kateri leži, se pripiše identifikacijska oznaka območja stavbne pravice oziroma identifikacijska oznaka območja služnosti, ter površina območja stavbne pravice oziroma območja služnosti na parceli. Površina območja stavbne pravice oziroma območja služnosti se določi na podlagi preseka poligona območja stavbne pravice oziroma poligona območja služnosti in mej parcel.
Stavbna pravica in služnost se vzpostavi z vpisom v zemljiško knjigo. Do vpisa pravice v zemljiško knjigo se podatki o območju stavbne pravice oziroma območju služnosti (za katerega se načrtuje, da bo na njem vzpostavljena stavbna pravica ali služnost) začasno vpišejo v sloj začasnih vpisov. Dejanski vpis v kataster nepremičnin se izvrši šele po vzpostavitvi stvarnih pravic v zemljiški knjigi. Zaradi povezanosti informacijskih sistemov bo prevedba iz »začasnega« vpisa v »pravi« vpis izvršena, ko bo informacijski sistem zemljiške knjige to informacijo posredoval informacijskemu sistemu kataster.
Po prevedbi območij stvarnih pravic iz »začasnega« vpisa v »pravi«, se za namene katastrskih postopkov po ZKN iz zemljiške knjige prevzamejo naslednji podatki:
- o stavbni pravici:
- identifikacijska oznaka stavbne pravice kot nepremičnine, s katero je ta stavbna pravica vpisana v zemljiško knjigo, in
- podatki o imetniku stavbne pravice:
- za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
- za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
- o stvarni služnosti ali nepravi stvarni služnosti:
- identifikacijska oznaka, s katero je ta stvarna služnost ali neprava stvarna služnost vpisana v zemljiško knjigo, in
- parcelna številka gospodujoče nepremičnine oziroma podatki o imetniku neprave stvarne služnosti:
- za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO;
- za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.
Katastrski dohodek
Sistem ugotavljanja katastrskega dohodka in pavšalne ocene dohodka na čebelji panj za davčne namene in druge javne namene določa:
- Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka - ZUKD-2 (Uradni list RS, št. 63/16),
- Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2023–2025 (Uradni list RS št. 87/22), v preteklih obdobjih pa
- Uredba o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2020–2022 (Uradni list RS št. 39/19).
Za potrebe izvajanja ZUKD-2 Geodetska uprava izvede samo pripis katastrskega dohodka na posamezno parcelo. Pripis je rezultat formule, ki izhaja iz pravil zakona (ZUKD-2) in tabel Uredbe o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalne ocene dohodka na čebelji panj in območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za določeno obdobje. Pri izračunu so upoštevani tudi nekateri podatki posamezne parcele, ki jih v katastru vodi geodetska uprava (površina, dejanska raba, boniteta, rastiščni koeficient, delež morebitnih posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi ter varovana vodna območja).
Pripis katastrskega dohodka na parcelo
Katastrski dohodek za kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka za kmetijska zemljišča za določeno obdobje (glej uredbo), ki ustreza pripisani kmetijski dejanski rabi zemljišč in boniteti zemljišča posamezne parcele, pomnoži s površino posamezne dejanske rabe parcele v hektarjih.
Katastrski dohodek za gozdna kmetijska zemljišča se posamezni parceli pripiše tako, da se vrednost katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na rastiščni koeficient (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti rastiščnega koeficienta posamezne parcele, pomnoži s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih in se sešteje z vrednostjo katastrskega dohodka v EUR na hektar iz lestvice katastrskega dohodka glede na boniteto (glej uredbo), ki ustreza pripisani vrednosti bonitete posamezne parcele, pomnožene s površino gozdne dejanske rabe parcele v hektarjih.
V primeru, da je na parceli evidentirano območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se sorazmerno z deležem parcele, ki ga zajema območje posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, za vsako posamezno vrsto dejanske rabe zemljišč z upoštevanjem odstotkov zmanjšanja (glej uredbo), izračuna vrednost zmanjšanja katastrskega dohodka, ki se odšteje od vrednosti katastrskega dohodka izračunanega z uporabo lestvic iz uredbe. Če se na parceli prekrivata območji dveh posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi, se za delež tega območja parcele, pri izračunu zmanjšanja katastrskega dohodka, upošteva najvišji odstotek zmanjšanja.
Seznam katastrskih občin
V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o katastrskih občinah (Uradni list RS, št. 139/2021).